V okviru predstavitve vladnega predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti je uvodoma poslanke in poslance nagovoril predsednik vlade Janez Drnovšek. V svoji predstavitvi predlogov proračunov je med drugim menil, da bo novost - priprava proračuna za dve leti - omogočila dolgoročnejše načrtovanje proračunskih odhodkov in prihodkov kot tudi učinkovitejše oblikovanje in izvajanje politik ter večletnih programov na posameznih področjih delovanja vlade. "Tudi v tokratnih proračunih nadaljujemo s politiko uravnoteženega razvoja," je poudaril premier in dodal, da želi vlada vnaprej ohranjati sorazmerno dobro dinamiko gospodarske rasti in hkrati v čim večji meri zagotavljati socialno ravnotežje v državi.
"Makroekonomski okviri, v katere je postavljen dveletni proračun, so po naši oceni usklajeni in realistični, če izhajamo iz dosedaj znanih predpostavk," je poudaril Drnovšek, obenem pa spomnil, da je svetovno gospodarstvo po nedavnih terorističnih napadih v ZDA postalo nepredvidljivo. V zvezi s tem je med drugim še pojasnil, da bo vlada tudi v obdobju sprejemanja proračunov v DZ spremljala razvoj dogodkov v svetu, ter dodal, da je zato možno pričakovati, da "bomo še v procesu odločanja prišli z dodatnimi predlogi", ki bi predstavljali odgovore na svetovne in evropske negotovosti, in sicer v okviru možnosti, ki jih za to imamo. Ob tem je dodal: "Če bi se pokazalo, da lahko pride do globlje recesije v svetu, bomo predlagali ustrezne ukrepe tudi v času izvajanja proračuna."
Tuje povpraševanje ostaja glavni dejavnik gospodarske rasti v letih 2002 in 2003, vlada pa še naprej pričakuje razmeroma visoko stopnjo varčevanja prebivalstva ter naraščanje priliva tujega kapitala. Po pričakovanjih, kot je poudaril Drnovšek, se inflacija v zadnjem četrtletju letošnjega leta umirja. Vlada si bo prizadevala še naprej zmanjševati stopnjo inflacije; k temu naj bi med drugim prispevali nadaljnja liberalizacija cen in odprava indeksacije, vključno s temeljno obrestno mero.
Premier se pridružuje ocenam, da so plače v javnem sektorju v zadnjem obdobju porasle nekoliko preveč oz. da dolgoročno takšne rasti ne moremo zdržati brez škodljivih posledic. Drnovšek pričakuje, da bodo sorazmerno rast plač v javnem sektorju umirili, "upa, da s pametnim dogovorom s sindikati". Glede zmanjševanja deficita pa je menil, da je smiseln postopen pristop, ki mora biti pravilno usmerjen. Tako, da bi dejansko uspeli ohraniti pozitivna gibanja na večini področij, vključno s skupno gospodarsko rastjo, in hkrati zmanjševati proračunski primanjkljaj proti ničli in zmanjševati javni dolg. V delu, ko je spregovoril o izravnalnem proračunskem primanjkljaju, je Drnovšek pozval vse državne proračunske porabnike, naj se striktno držijo finančne discipline.
Cilj je uravnotežen proračun na vseh področjih, je poudaril Drnovšek, preden je izpostavil nekatere prioritete, kot so zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, regionalni razvoj, ministrstvo za okolje in prostor, nadaljevanje kmetijske reforme ter promet. Premier je izpostavil še vprašanje privatizacije, predvsem bank. Kot je poudaril, je orientacija države umik iz bančništva, pa tudi sicer iz podjetništva. Lastna izkušnja po besedah Drnovška namreč priča o tem, da država ni najboljši lastnik