KGZS je v svojih izračunih ugotovila, da bi slovensko kmetijstvo prihodnje leto potrebovalo približno 86 milijard tolarjev. Predvsem bi država morala zagotoviti več denarja za prestrukturiranje kmetijstva, za povečanje proizvodnje, kjer je to mogoče, za investicije v kmetijstvu in za kapitalsko povezovanje, več denarja je potrebnega za sofinanciranje programov iz skladov EU, zagotoviti pa bi bilo potrebno tudi več sredstev za nakup in prodajo zemljišč s strani sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, sta na novinarski konferenci poudarila direktor in predsednik KGZS Ervin Kuhar in Peter Vrisk.
Po ocenah KGZS je v Sloveniji trenutno le dva odstotka kmetij, ki so sposobne preživeti na trgu EU. Zato so dodatna sredstva za prestrukturiranje kmetijstva še toliko bolj pomembna, predvsem za povečanje obratov, njihovo tehnološko usposobljenost in ustreznejšo infrastrukturo. Z evropsko ravnijo bi se morala izenačiti tudi neposredna plačila, potrebno pa je tudi povečati sredstva za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, kjer je to mogoče, kar je potrebno za zagotavljaje dovolj visokih kvot pri vstopu v EU. Kot posebej pereč na KGZS izpostavljajo problem obnove trajnih nasadov v sadjarstvu in vinogradništvu, poleg tega pa poudarjajo potrebo po večjem kapitalskem povezovanju v živilskopredelovalni industriji in zadružništvu. Pri slednjem so kot svetel primer izpostavili uspešno povezovanje koroških kmetijskih zadrug v eno, pri čemer je država pomagala s 110 milijoni tolarjev nepovratnih sredstev in 75 milijoni tolarjev ugodnega kredita, sredstva pa je pogojevala s prestrukturiranjem celotne regije.
