Proračuna niso sprejeli

Opozicijski poslanci so na zakon vložili kar nekaj dopolnil, ki pa jih je poslanska večina zavrnila. Tako je na primer SD z dopolnilom želela doseči, da bi se občinam, v katerih prebivajo pripadniki romske skupnosti, povišala finančna sredstva. Koalicijski poslanci so temu nasprotovali, saj menijo, da bo to problematiko ustrezno reševal zakon o romski skupnosti.

Poslanci SD so tako predlagali, da se 20 občinam, v katerih živijo pripadniki romske skupnosti, izračunana glavarina poveča za deset odstotkov. V spremembah zakona o lokalni samoupravi je vlada namreč določila občine, ki naj bi imele avtohtono romsko skupnost, ni pa jim zagotovila dodatnih sredstev v proračunu.

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je v okviru druge obravnave pojasnil, da bi takšna rešitev porušila koncept celotnega zakona, ker posega širše in bi imela posledice tudi znotraj javnofinančnega okvira.

Poslanci opozicijskih LDS in SD so sicer že ob splošni razpravi v DZ in ob obravnavi na matičnem odboru opozarjali, da bo imel zakon ravno nasproten učinek in bo finančno samostojnost občin bistveno zmanjšal. Zato so vložili nekaj dopolnil, s katerim naj bi zakon "vsaj deloma sanirali". Ker vladna koalicija na matičnem odboru ni sprejela dopolnila LDS, s katerim bi se dohodnina ponovno določila kot lasten vir občin, bi morali po mnenju LDS določiti najmanjši obseg sredstev dohodnine, ki se namenjajo za financiranje posamezne občine kot odstopljeni viri. V LDS so predlagali, da bi ti odstopljeni viri znašali najmanj 37 odstotkov dohodnine.

Med razpravo so svoje dopolnilo vložili tudi koalicijski poslanci, s katerim želijo v zakon zapisati, da se davki odstopijo občinam kot njihovi lastni viri. S takšnim "lepotnim popravkom" se niso strinjali v opoziciji. Kljub pomislekom opozicije, pa je DZ sprejel omenjeno dopolnilo.

Primerna poraba občine, ki se financira iz teh virov, se ugotavlja na podlagi povprečnine, torej povprečnih stroškov na prebivalca v državi. Finančna avtonomija občin se izraža v njihovi samostojnosti pri določanju in pobiranju prihodkov ter samostojnosti pri odločanju o uporabi sredstev občinskega proračuna. Samostojnost pri odločanju o uporabi sredstev občinskega proračuna je zagotovljena tudi pri financiranju primerne porabe občin. Sistem ugotavljanja primerne porabe v naprej ne določa deležev za financiranje posameznih nalog in ne posega v pravico občine, da samostojno odloča o financiranju nalog iz svoje pristojnosti, je še pojasnil Žagar.

Obstrukcija opozicije preprečila sprejem proračuna

DZ je sprejel tudi splošni in posebni del predloga sprememb proračuna za leto 2007, zatem pa mu je obstrukcija poslancev LDS, SD in SNS preprečila glasovanje tudi o potrditvi proračuna v celoti. Predsedujoči na seji Vasja Klavora (DeSUS) je zato sejo prekinil. Nadaljevala se bo v petek, ko so na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2008 ter ostali proračunski dokumenti.

Poslanke in poslanci so se v okviru obravnave sprememb proračuna za leto 2007 opredelili do 98 vloženih dopolnil, od katerih so jih podprli 41. S tem so znotraj proračuna za prihodnje leto prerazporedili 8,3 milijona evrov. Vsa sprejeta dopolnila so vložile poslanske skupine koalicijskih strank.

Skoraj vsa dopolnila je DZ sprejel ob obstrukciji poslancev SNS. V stranki so namreč opazili, da se poslanci vladajočih strank pri glasovanju ne odločajo glede na vsebino temveč izključno glede na avtorstvo vloženega dopolnila. To pa ne pomeni nič drugega kot nazadovanje na področju dela z javnimi financami, je pred odhodom iz dvorane opozoril Sašo Peče.

Po končanem glasovanju o dopolnilih so obstrukcijo napovedali tudi poslanci LDS in SD. Glasovanje je pokazalo, da ni pomembna vsebina, da niso pomembni državljani, temveč samo poslanec kot član vladajoče koalicije, je pojasnil Milan M. Cvikl (LDS). Spomnil je, da se je tokrat prvič zgodilo, da ob obravnavi proračuna ni bilo sprejeto niti eno dopolnilo opozicije. Pomanjkanje dostojnosti je opoziciji očital tudi Miran Potrč (SD) ter skupaj s poslanskimi kolegi prav tako zapustil sejo.

Predvsem bomo gradili domove za starejše

Na področju gradnje in vzdrževanja državnih cest je DZ sprejel 35 dopolnil, s katerimi se znotraj proračunskih postavk ministrstva za promet prerazporeja skupaj 4,6 milijona evrov v korist Direkcije RS za ceste. Potrebna sredstva se večinoma jemlje iz t.i. avtocestnega programa.

Znotraj ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je DZ prerazporedil 2,7 milijona evrov. Večji del tega denarja se bo namenil za obnovo domov za starostnike, le manjši del pa za gradnjo prizidka k domu v Trebnjem. Zato se število razpoložljivih postelj ne bo bistveno povečalo in bo v prihodnjih letih treba za te namene zagotoviti več sredstev, ugotavlja Franc Žnidaršič iz DeSUS-a.

S tremi dopolnili v skupni vrednosti 106.500 evrov so zagotovili dodatna sredstva za vodni sklad pri ministrstvu za okolje in prostor. S tem denarjem se bo financiralo izdelavo analize poplavne ogroženosti na Merinščici, pripravo investicije na Sladkogorskem potoku ter obnovo jezu na Savinji.

Dve dopolnili so sprejeli še pri proračunskem uporabniku ministrstvo za šolstvo in šport, in sicer so skupaj 950.000 evrov namenili za investicije v športno infrastrukturo. Od tega se bo 750.000 evrov namenilo za večnamensko športno dvorano v občini Vransko, 200.000 evrov pa za obnovo telovadnice pri osnovni šoli ob Dravinji v Slovenskih Konjicah.