Po julija letos sprejeti noveli Zakona o političnih strankah je avgusta začela veljati ureditev izpred desetletja, po kateri je pogača za fiksne zneske strank manjša in znaša le desetino celotnih sredstev, v proračunu namenjenih za financiranje političnih strank. V praksi so se fiksni zneski prepolovili. Preostalih 90 odstotkov sredstev pa se deli sorazmerno s številom dobljenih glasov volivcev. Pri tem sta se finančno najbolj okrepili predvsem največji parlamentarni stranki, Svoboda in SDS. Neparlamentarne stranke so opozarjale, da jih spremembe postavljajo v podrejen položaj.
Absolutni zneski, ki jih prejmejo politične stranke, se bodo sicer v naslednjih dveh letih zvišali, saj finančni načrt DZ za leti 2024 in 2025 proračunska sredstva za sofinanciranje političnih strank viša z dosedanjih 2,5 milijona na pet milijonov evrov. Tako so se skupna sredstva strank, ki jih prejmejo iz proračuna, skoraj podvojila. Danes je finančni načrt DZ za prihodnji dve leti potrdil tudi kolegij predsednice DZ.
Spremembe zakona so zvišale tudi delež za strokovno pomoč poslancem, do katerega so upravičene stranke, in sicer s 50 na največ 70 odstotkov predvidenega zneska v letnem proračunu DZ. Tudi ta sredstva so razdeljena sorazmerno glede na velikost poslanske skupine. Glede na razpoložljiv znesek, ki je v letu 2023 znašal 2,5 milijona evrov, bi torej lahko ena stranka dobila do največ 1,7 milijona evrov za strokovno pomoč.
Gibanju Svoboda, SDS, NSi, SD in SLS pripadajo še dodatna sredstva, ker imajo organizirane mladinske organizacije, ki imajo status nacionalne mladinske organizacije. SLS pripadajo sredstva v delitvenem deležu kandidatne liste Povežimo Slovenijo, na kateri se je podala na državnozborske volitve 2022.
KOMENTARJI (150)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.