V proračunu skoraj 900 milijonov primanjkljaja

V konsolidirani bilanci javnega financiranja so v prvih štirih mesecih leta skupni prihodki vseh štirih javnofinančnih blagajn znašali 10,3 milijarde evrov, kar je za 11,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. K rasti so v največji meri prispevali davčni prihodki, ki so bili višji za 10,2 odstotka. Skupni odhodki so znašali 10,7 milijarde evrov, kar je 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Državni proračun je v prvih petih mesecih leta po predhodnih podatkih zabeležil približno 7,4 milijarde evrov odhodkov in 6,5 milijarde evrov prihodkov. Proračunski primanjkljaj je znašal 890 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Prihodki so se zvišali za 11,4 odstotka in so dosegli 41,5 odstotka načrtovanih v sprejetem proračunu. Odhodki so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 15,6 odstotka in so dosegli 41,6 odstotka odhodkov načrtovanih.

Kot so navedli, so gledano v odstotkih najvišjo rast odhodkov zabeležili v ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Dosegla je 54,5 odstotka (4,9 milijona evrov), največ zaradi odhodkov za izvajanje evropske kohezijske politike iz Sklada za pravični prehod EU za regijo Saša. Pri infrastrukturi je bila rast 41,1-odstotna (68,2 milijonov evrov), največ za izvajanje projektov v okviru evropske kohezijske politike za železnice. Rast odhodkov v ministrstvu za zdravje je bila 37,5-odstotna (64,3 milijona evrov), največ zaradi investicij v javne zdravstvene zavode.

V ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport rast je rast odhodkov po njihovih navedbah prav tako dosegla 37,5 odstotka (16,4 milijona evrov), glavnina za izvajanje kohezijske politike za digitalizacijo malega gospodarstva. V ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je bila rast 27,2-odstotna (15,4 milijona evrov), največ za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zabeležilo 25-odstotno rast odhodkov (17,8 milijona evrov), največ za upravljanje z vodami in prostorom.

Odhodki ministrstva za finance so dosegli 23-odstotno rast (424,5 milijona evrov), od tega 303 milijonov za izločanje na sklad za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. V ministrstvu za obrambo so se povečali za 14,5 odstotka (69,1 milijona evrov), največ za kadre v Slovenski vojski, v ministrstvu za digitalno preobrazbo za 12 do 12,5 odstotka (3,8 milijona evrov), glavnina je šla za centralno infrastrukturo IT in telekomunikacijsko tehnologijo.

Odhodki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so bili višji za 108 milijonov evrov oz. za 12,1 odstotka, največ za izvajanje zakona o osebni asistenci, denarna nadomestila za brezposelne ter družinske prejemke in starševska nadomestila. V ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so bili višji za 112,7 milijona evrov oz. za 12,5 odstotka, največ za osnovne in srednje šole, v ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa za 10,3 odstotka (32,9 milijona evrov), največ za visoko šolstvo.

Odhodki ministrstva za kulturo so bili višji za 9,3 milijona evrov oz. za prav tako 10,3 odstotka, največ za umetnostne programe, ministrstva za javno upravo za 7,9 odstotka (7,1 milijona evrov) največ za upravne storitve v upravnih enotah, ministrstva za notranje zadeve za 5,5 odstotka (12,8 milijona evrov), največ za javni red in splošno varnost ljudi in premoženja, ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo za 4,8 odstotka (13,5 milijona evrov), glavnina je šla za integriran sistem javnega potniškega prometa.

Ministrstva, pri katerih so v prvih petih mesecih letos zabeležili nižje odhodke v primerjavi z enakim obdobjem lani, so ministrstva za pravosodje, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za solidarno prihodnost, so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost.