Poleg stroškov dela so se po podatkih finančnega ministrstva v prvih devetih mesecih letos povečali tudi izdatki za modernizacijo Slovenske vojske, transfer v pokojninsko blagajno ter odhodki za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter za proizvodnjo in dobavo toplote.
Proračunski primanjkljaj, ki je za 487 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju lani, je skladen z načrtovano dinamiko, so sporočili s finančnega ministrstva.
V mesecu septembru je imel državni proračun 110,1 milijona evrov presežka. K temu je največ prispevalo izplačilo dobička Slovenskega državnega holdinga. Ta sredstva bodo namensko porabljena za sofinanciranje izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toploto v času prehodnega obdobja pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, so napovedali na ministrstvu.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo letos do konca septembra iz proračuna izplačanih 1,5 milijarde evrov, kar je podobno kot lani.
Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je državni proračun prispeval 1,6 milijarde evrov, kar je 8,9 odstotka več kot v prvih devetih mesecih lani. Od tega je bilo 1,2 milijarde evrov nakazanih v pokojninsko blagajno. Ta znesek je za 8,6 odstotka višji kot pred letom, predvsem zaradi rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter višjega izplačila letnega dodatka za upokojence.
Odhodki za investicije so znašali 803 milijonov evrov oziroma 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. "Sredstva vlagamo v modernizacijo Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje ter za investicije v cestno in železniško infrastrukturo," so zapisali na ministrstvu.
Sredstva za subvencije so se zmanjšala za 30,2 odstotka na 345 milijonov evrov. So se pa pri tem povečala sredstva za razvoj podeželja ter za nadomestila dobaviteljem električne energije.
Za stroške dela v javnem sektorju je bilo v devetih mesecih namenjenih 3,6 milijarde evrov, samo v septembru pa 381 milijonov evrov oziroma 10,2 odstotka več kot septembra lani. Ta rast po navedbah finančnega ministrstva sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem ter usklajevanju plačne lestvice.
Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V devetih mesecih so znašali 9,2 milijarde evrov, kar je 3,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Pri tem so se prilivi od davka na dodano vrednost povečali za 4,3 odstotka na štiri milijarde evrov, od dohodnine pa za 5,8 odstotka na 1,6 milijarde evrov. Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so se zmanjšali za 11,6 odstotka na 1,3 milijarde evrov, kar je po pojasnilih ministrstva posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi s primerljivim preteklim obdobjem. Nekoliko so se zmanjšali tudi prihodki od trošarin.
Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe, je te številke komentiral fiskalni svet, Kot je dodal, je rast tekoče porabe široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Ob tem je rast prihodkov zastala, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.