Iniciativa prosilcev za azil sumi, da v azilnem domu organizirano tihotapijo ljudi

Po poročanju medijev o pretepu med prosilci za azil, varnostniki in policijo, ki naj bi se pred dvema tednoma zgodil v azilnem domu Vič, je Iniciativa prosilcev za azil Boj za svobodo (La Lutte de la Liberte) danes sklicala novinarsko konferenco, na kateri so pojasnili dogodek in opozorili na neprimeren odnos nekaterih varnostnikov do prosilcev za mednarodno zaščito.

Predstavniki iniciative so z branjem izjave v arabščini, angleščini in slovenščini opozorili na po njihovi oceni slabe oziroma že kar nevzdržne razmere v ustanovi. Izpostavili so dolgotrajne postopke za pridobitev azila in dovoljenja za delo. "Zdravniška oskrba je zagotovljena zgolj v nujnih primerih, veliko ljudi živi že več mesecev v malih sobah, kjer spi šest ali sedem ljudi, prav tako skorajda nimamo dostopa do javnega prevoza," so navedli v imenu prosilcev za azil iz viškega azilnega doma.

Ti pred novinarje niso stopili, saj naj bi jim to bilo onemogočeno. "Fantje, s katerimi smo bili v kontaktu, danes nimajo izstopa iz azilnega doma. Očitno se nekaj prikriva. Zakaj ljudje sami ne morejo povedati in zakaj se morajo bati osebe, ki je plačana iz državnih sredstev," se je spraševal Jošt Žagar.

V iniciativi so namreč opozorili tudi na ponižujoče ravnanje nekaterih varnostnikov do uporabnikov azilnega doma. "Ves čas jih ustrahujejo. Do prosilcev se obnašajo, kot da so drugorazredni ljudje. Ne spoštujejo njihove avtonomije in jim ne pustijo, da povejo svoje stvari. Ljudje nimajo nobene svobode, azilni postopki so dolgotrajni, nepravični. Ves čas so pod nekimi pritiski, negotovostjo," je dejala Aigul Hakimova.

Organizirano tihotapljenje prosilcev?

Predstavniki iniciative so prav tako izrazili sum, da se v azilnem domu dogaja organizirano tihotapljenje prosilcev, pri čemer naj bi sodelovali nekateri varnostniki varnostne službe Galekom.

Ko je uporabnik azilnega doma Ibrahim Elmanyori iz Maroka na to opozoril vodstvo doma, je v. d. direktorice urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj po njihovih navedbah to zanikala, dva varnostnika iz družbe Galekom pa naj bi bila nato 'odstranjena' iz azilnega doma.

Po tem dogodku naj bi nekaj drugih varnostnikov nato Elmanyorija začelo nadlegovati, ustrahovati in mu odtegovati predpisana zdravila. Kot so navedli, se je zaradi zlorab in poniževanja, ki so trajali več kot mesec dni, njegovo stanje poslabšalo in kot rezultat provokacij je bil udeležen v treh pretepih.

Večji pretep med prosilci za azil in varnostniki, kasneje tudi s policijo, se je zgodil 25. julija, ko naj bi varnostniki brez opozorila uporabili solzivec. Policija je takrat sporočila, da dva tujca nista upoštevala ukazov varnostnikov. Ker sta s kršenjem javnega reda in miru nadaljevala tudi po prihodu policistov, so jima odvzeli prostost.

Kot so danes opozorili v iniciativi, je bil eden nato premeščen v postojnski center za tujce, kjer trenutno nima možnosti izhoda, začel je tudi gladovno stavkati. Verjamejo, da so ga odpeljali v center za tujce, ker se je pritožil administraciji azilnega doma, njegova svoboda pa mu je bila odvzeta zaradi tega, kar je videl. "Ljudje, ki živijo v kampu, vedo vse o spornih praksah zaposlenih v azilnem domu, zato so tudi skušali preprečiti nasilno vedenje varnostnikov proti prosilcu in preprečiti pretep, vendar so varnostniki poklicali policijo," so zatrdili.

Štrukljeva je medtem zatrdila, da dogodka nista povezana. Prosilca za azil so namreč odpeljali zaradi neprimernega in nasilnega vedenja.

Na ministrstvu za notranje zadeve navedb iniciative zaenkrat ne komentirajo.

Urad vlade za migrante: Sodelovanje azilnega doma z varnostno službo je dobro

Na Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov pa so v zvezi z očitki prosilcev v zvezi z dogajanjem v azilnem domu 24. in 25. julija podali nekaj pojasnil. Uvodoma so poudarili, da se pretep med prosilci za mednarodno zaščito ter varnostniki in policijo ni zgodil.

"Dogajanje s prosilcem za mednarodno zaščito, ki prihaja iz Libije, se je pričelo 24. julija v večernih urah, ko je zahteval terapijo, ki jo prejema, saj po njegovem mnenju količina zdravil ni bila ustrezna. Ob tem se je neprimerno vedel in postal nasilen, zato je bila poklicana policija in reševalci, ki so prosilca tudi odpeljali. Pri dogodku so bili ves čas prisotni tudi predstavniki socialne službe ter nevladne organizacije. Prosilec se je v jutranjih urah vrnil v azilni dom. 25. julija je okoli 5. ure zjutraj prišel do recepcije, se ulegel na tla in povedal, da ne more spati. Pri sebi je imel brisačo, v njej pa nož. Varnostna služba mu je v skladu z Uredbo o hišnem redu nož odvzela, zato se je pričel razburjati in neprimerno ter nasilno vesti. Znova je bila klicana policija, ki je prosilca odpeljala in skladno s svojimi pristojnosti z njim opravila postopek," so zapisali v uradu.

Sodelovanje azilnega doma z varnostno službo je po besedah urada dobro in poteka po dogovorjenem režimu. Vsak dan sproti jih obveščajo o posebnostih v zvezi z razmerami v domu.

Pojasnili so, da so v azilnem domu nastanjene osebe, ki svojo matično državo zapustijo zaradi različnih oblik preganjanja. Zaradi travmatičnih dogodkov, ki so jih doživeli, imajo različne, tudi psihične, težave. Socialni delavci poskušajo s psihosocialnimi razgovori in z vključitvijo osebe v psihiatrično obravnavo take in podobne dogodke preprečiti. Se pa kljub temu kdaj zgodijo, vendar jih na letni ravni ni veliko.

Vodstvo azilnega doma je sum koruptivnega dejanja varnostnikov prijavilo organom pregona

So pa v uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov potrdili, da je prosilec za azil socialni delavki in vodstvu urada izrazil sum o koruptivnem dejanju varnostnikov. Kriminalisti so na podlagi obvestila vodstva azilnega doma julija sprejeli ustno ovadbo za več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, so sporočili iz urada.

Štrukljeva je še dejala, da se je prosilec za azil nanjo obrnil v začetku julija. Ko je z njegovo izjavo seznanila organe pregona, ga je o tem tudi obvestila. Kot je dodala, se nato ni več obrnil na vodstvo doma.

Na ljubljanski policijski upravi so pojasnili, da zoper več fizičnih oseb vodijo predkazenski postopek, ki ga vodi in usmerja pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Več podrobnosti pa zaradi tajnosti predkazenskega postopka ne morejo posredovati.

V družbi Galekom zavračajo očitke o neprimernem obnašanju varnostnikov v azilnem domu

V družbi Varovanje Galekom, ki skrbi za varovanje v azilnem domu na Viču, so medtem poudarili, da je primarna naloga varnostnikov vzdrževanje varnosti in reda. Na voljo imajo dovoljene varnostne ukrepe, ki se jih poslužujejo samo takrat, ko ocenijo, da je to nujno in sorazmerno z nastalo situacijo. Zavrnili so očitke o neprimernem obnašanju varnostnikov.

"Tako naša družba kot vodje varnostnikov na posameznem objektu izredno pazijo, da pri izvajanju storitve varovanja ne prihaja do kakršnihkoli zlorab varovalnih ukrepov. Nihče od varnostnikov zato ne kriči na prebivalce azilnih domov, jih ne maltretira ali se do njih grdo obnaša," so v družbi zapisali v odzivu na očitke iniciative prosilcev za azil glede neprimernega odnosa nekaterih varnostnikov v azilnem domu Vič.

Poudarili so, da vsi varnostniki v azilnih domovih delujejo profesionalno ter dajejo velik poudarek na razumevanju in človečnosti. "Žal pa se vseh incidentov ne da povsem preprečiti, saj so razmere pogosto tako napete, da za sprožitev incidenta s strani kakšnega od prebivalcev zadostuje že najmanjši povod," so navedli v sporočilu za javnost.

Ob tem so opisali dogodek, ki se je zgodil 25. julija zgodaj zjutraj. Kot so zapisali, je eden od prebivalcev imel v posesti dva noža, pri čemer je z enim od njih grobo napadel varnostnika.

"Napadeni varnostnik je skupaj s kolegi zelo profesionalno ter v skladu s predpisi situacijo umiril brez kakršnihkoli poškodb katerega koli udeleženca ali očividca dogodka, žal pa je pri tem uporabil plinski razpršilec, kar sicer predstavlja dovoljeni in sorazmerni ukrep pri tovrstnih incidentih," so navedli.

Varnostnik je takoj podal poročilo o nastalem dogodku, Galekom pa je sestavil poročilo o uporabi ukrepov. O dogodku sta bila obveščena tudi policija in urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov.

"Ni nepomembno, da je kakršnakoli posest ostrih predmetov, še posebej nožev, v azilnih domovih prepovedana, s čimer so vsi prebivalci azilnih domov seznanjeni," so izpostavili. Po njihovih navedbah je šlo za grobo kršitev predpisov in zakonodaje s strani prebivalca azilnega doma, zaradi česar bo družba Galekom primorana vložiti tudi kazensko ovadbo glede njegovega ravnanja.

Izpostavili so tudi, da so 6. junija pri notranjem nadzoru izvajanja storitev varovanja v nekaterih domovih zaznali morebitne nepravilnosti pri delovanju določenih varnostnikov, ki da niso v celoti upoštevali hišnega reda. O tem so obvestili urad in policijo ter sprožili ustrezne disciplinske in delovnopravne postopke zoper vpletene varnostnike.

Glede tega teče tudi predkazenski postopek. Nikakor pa, kot so poudarili v družbi, ti dogodki niso povezani z dogajanjem 25. julija, saj so poskrbeli, da "varnostniki, na katere je takrat padla kakršnakoli senca suma", niso več opravljali poklica varnostnika pri njihovi družbi.