Proslava enotnosti, ki razdvaja

Slovenija je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne enotnosti in sprejetja Deklaracije o neodvisnosti ter Temeljne ustanovne listine o samostojni Sloveniji postala samostojna država. 29 let, potem ko je ravno slovenska odcepitev naznanila dokončni razkroj neke druge državne tvorbe, ki so jo povsem razparale notranje delitve, je Slovenija praznovala razdeljena kot še nikoli do zdaj. Na Prešernovem trgu je potekala antiproslava, ki so jo poskušali sabotirati zamaskiranci v rumenih jopičih, na Kongresnem trgu pa uradna državna proslava, ki je prav tako preživela sabotažo, hkrati pa bila deležna številnih kritik zaradi mestoma precej ponesrečene izvedbe.  

25. junij 2020. Politika poziva k enotnosti. Velik del slovenske prestolnice je ograjen. Policija na Prešernovem trgu sklene obroč okoli majhne skupine zamaskiranih oseb v rumenih jopičih, ki so prišli sabotirat t. i. antiproslavo. Med majhno skupino in večtisočglavo množico pride do verbalnih obmetavanj. Medtem parameter okrog Kongresnega trga ščitijo ograje in dobro opremljeni policisti. Na drugi strani nasprotniki aktualne vlade zahtevajo več demokracije, manj policijske države, svobodo gibanja na ulicah glavnega mesta in seveda odstop vlade. Pripadniki častne straže garde Slovenske vojske odkorakajo v smeri prizorišča državne proslave pod salvo žvižgov in obtožb, da "čuvajo lopove".

Potem ko z Ljubljanskega gradu zadonijo topovske salve in se na Kongresnem trgu zbere zaključena množica povabljenih, v veljavi so še vedno ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, se prične program uradne državne proslave ob 29. obletnici samostojnosti pod režisersko palico Igorja Pirkoviča. Nekateri so bili z izvedbo zadovoljni in navdušeni. Ker pa tudi program ni bil imun na delitve, je veliko tudi tistih, ki so zmajevali z glavo in bili razočarani. A čeprav se o okusih ne razpravlja in čeprav letošnja proslava ni edini primer, ko so se zgodili spodrsljaji, so nekatere napake vendarle onkraj estetske domene.

Zelena dežela in italijanski Dolomiti

"Je lepša dežela še kje na svetu vesoljnem kot naša, še kakšna poboža srce in tako veselje prinaša?" so bili verzi, ki so jih na velikem zaslonu in malih ekranih spremljale podobe čudovite slovenske pokrajine. Pa vendar je zmotilo to, kot so kmalu na Twitterju ugotovili poznavalci hribov in gora, da za prizorom, kjer sončni žarki barvajo pročelje prikupne cerkve na podeželju, nad oblaki štrlijo italijanski Dolomiti. Nekateri so uporabo fotografije celo označili kot (prikrito) težnjo Slovenije po italijanskem ozemlju. Ali je šlo zgolj za lapsus?

Shutterstock Slovenci

Del projekcije, ki so jo redno spremljali domoljubni in čustveno nabiti verzi, je vseboval tudi podobe veselih družin, ki se stiskajo pod dežniki in senčniki v slovenskih nacionalnih barvah. Težava nastane, ko ugotovimo, in ni prvič, da gre za fotografije, ki so jih organizatorji proslave vzeli iz shutterstock in adobe stock galerij in jih 'poslovenili' tako, da so z nekaj enostavnimi (in po mnenju nekaterih slabimi) oblikovalskimi prijemi dežnikom oz. senčnikom dodali nacionalni značaj. Na fotografijah srečnih Slovencev, kot vse kaže, torej ni Slovencev.

Pravopisni spodrsljaji: levostično šestpičje 

V program se je prikradlo tudi nekaj pravopisnih napak. Tako je na velikem zaslonu kraljevala Slovenija z napisom "Najlepša beseda je......". Gre seveda za neustrezno rabo tripičja, tako da smo namesto nestičnega tripičja gledali v 'stično šestpičje'. Vprašljiva je bila tudi grafika osmih dlani pred slovensko zastavo, saj bi se morda mednje morala vrniti še deveta, ki bi nosila črko J. Napis 'SLOVENIA' tako ni ustrezen.

Kako pa se na vse kritike odziva režiser Pirkovič. "Ne vem. To ni bistveno," nam je odgovoril na vprašanja o pravopisnih napakah in shutterstock galerijah. V nadaljevanju je pojasnil, da so z letošnjo proslavo "naredili glamurozen poklon domovini in osrečili številne, ki so državne proslave zdavnaj nehali gledati. Tisoče čestitk in največja gledanost katere od proslav od 1991."

Za mnenje o letošnji proslavi smo poklicali tudi nekatere režiserje in scenariste predhodnih državnih proslav, vendar so vljudno, iz 'cehovske solidarnosti', zavrnili sodelovanje pri podajanju ocen in komentarjev. 

Obrnili smo se tudi na Urad predsednika republike. "Vse aktivnosti v pripravi in izvedbi proslav v počastitev državnih praznikov in drugih visokih obletnic vodi in usklajuje Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, v katerem ima Urad predsednika Republike Slovenije svojega predstavnika. Urad predsednika se v podrobnosti posameznih prireditev ne vpleta, in tudi nikoli ne komentira posameznih režijskih ali scenarističnih rešitev," so zapisali v odgovoru.