Prostora ni, prošenj vse več

Srecnii sicer je brez veze da se kregam ampak vseeno, če prideš v Dom nepokreten prideš zato, ker ti verjetno domači ne znajo več pomagati, če pa prideš pokreten si lahko ta del življenja prav krasno splaniraš, tako kot to večina dela. Imajo avtomobile in ..... Vse je odvisno od tega kaj si tak človek SAM želi.

Ne posplošujte ,če ne poznate razmer.Res je težko dobiti mesto v domu za ostarele ,ker je veliko povpraševanje .Tudi pomoč na domu ni tako lahko dobiti ,kot pišete nekateri.Vem,ker sem rabila pomoč za mamo,ki je dementna,nekajkrat jo je zadela kap in je skoraj nepokretna.Živela je sama v drugem kraju kot jaz in lahko si predstavljate , kako "udobno in lepo" je vsak dan po službi dirjati v drug kraj in upati,da najdeš mamo še živo.Ko sem uspela dobiti namestitev v domu , se mi je dobesedno odvalil kamen od srca.Zdaj je na toplem , ima redno hrano in na varnem,če pade ,takoj koga pokličejo in jo spravijo k sebi.Ko je že v domu padla in se kar močno poškodovala,so poklicali reševalce,odpeljali so jo na urgenco in oskrbeli in pripeljali nazaj v dom .To se je zgodilo zvečer in o celi zadevi so me iz doma obvestili naslednji dan,ko je bila mama že boljša.Zvečer me niso hoteli razburjati,ker so se bali,da se bom jaz preveč prestrašila,če mi povedo kaj se je zgodilo.Obiskujem jo dvakrat na teden in lahko samo rečem , da je jaz ne bi mogla bolje negovati , niti dobiti tako dobre pomoči na domu.Zaposleni v domovih morajo prenesti marsikaj in jih občudujem,da imajo toliko volje in energije ,da lahko opravljajo svoje delo tako dobro.

preberite,kaj je napisala polona.g-pazljivo preberite in se zamislite,mogoče boste tudi sami enkrat negovanci,če boste imeli srečo,kdor pa ne pozna razmer zaposlenih v domovih,naj pa ne komentira iz lastnega đolgčasa

"Prostora ni, prošenj vse več" oziroma "Prostor je, samo denarja ni"... Res ne razumem te države kako ne mora nameniti vsakemu domu nekaj eur, saj so v njem taki ljudje ki so do penziona delali in plačevali davke, potem pa nekateri dobijo take penzije da si komaj bivanje v domu privoščijo...Za vse ostale referendume in brezvezne seje je denar, a ko se pa gre za državljane pa prst v rit! No ja sej moto države je itak: "čimprej se jih znebit oderuhov starih da bo za nas več ostalo"...žalostno ampak resnično :(

Malo preveč polemizirate okrog domov, verjetno prav tisti, ki domskega življenja ne poznate. Domov ne primerjajte z bolnišnicami, ker so domovi socialni zavodi in se razlikujejo od bolnišnic po strukturi stanovalcev, zaposlenih, normativih, samem delu in trudu za boljšo jesen življenja. V domovih živijo ljudje, kot je omenil eden izmed vas, ki sami, sicer počasi, še hodijo, ter ljudje, ki so potrebni 24-urne oskrbe na dan. Domovi so razdeljeni na stanovanjski in bolniški oddelek. Verjetno razumete, kako se glede na zdravstveno stanje razvrščajo stanovalci. O sami kvaliteti bivanja pa le toliko: iz lastnih izkušenj vem, da se zaposleni trudijo polepšati vsakdan starostnika pa tudi omiliti slabo vest svojcev. Tu so razne ciljne skupine za srečanja, pogovori, predstave, prireditve, izleti, domski časopis, razgovori in delavnice s svojci, srečanja s svojci, klubi svojcev... O normativih pa le toliko: povejte kakšno srce, koliko rok in nog morajo imeti 1 sestra in 2 negovalki, da oskrbijo, previjejo, nahranijo in motivacijsko zaposlijo 30 dementih stanovalcev??? Bolnice imajo kadra 1x več, pa vsak stanovalec, ki se iz bolnice vrne v dom (tudi z decubitusi), veselo potrdi, da je v domu veliko lepše, kot v bolnici. Vemo, da so zaposleni v domovim nadomestek starostniku za njegove svojce, zato je tudi sožitje toliko večje. Velikokrat so zaposleni sinovi in hčerke ter vnuki starostniku, saj ga le- ti preredko obiščejo.

Veste, ni tako enostavno. Od primera do primera se razlikujejo človeške stiske. Lahko imaš svoje starše še tako rad in jih spoštuješ, pa je včasih nemogoče skrbeti za dva onemogla starčka, od tega da je eden v postelji in potrebuje (skoraj) bolnišnično nego, drugi je še pokreten pa žal, kljub dobri volji, da bi pomagal, nemočen, poleg službe in lastne družine(otrok in moža), mi je prav žal, ampak se lahko zgaraš do smrti, pa še ne boš naredil prav. Po smrti staršev pa se najde kup sorodnikov, ki bi dedovali. Poleg čustvene prizadetosti si še fizično izmozgan. Žalostno, toda tudi to je res.

srecnii 11.03.2009, 09:10 0 In ne mi spet nakladat, da pač nekdo mora prevzeti od staršev po smrti, ampaka ne tako hitro, da je ež čez 1 mesec vse prodano. Z vsem spoštovanjem do starejših in pokojnih, ki so komu kaj zapustili: komu pa koristi sentimentalnost? Komu šparati, če nekdo potrebuje denar za preživetje?

emily56 11.03.2009, 10:19 0 Rešitev je oskrba na domu. Obstajajo že organizacije, ki to delajo. Tako da ni nujno da je treba v dom ko ne moreš več sam zase poskrbet. Če imaš denar.

nejc-o negovalke nič ne NAJEBAJO če delo opravljajo z veseljem ker to pač negdo mora počet Je pa res da nekaterim je v breme tako delo in te si bi morale poiskati delo ki njim odgovarja. To ti lahko povem ker sem vsak dan v domovih in vem kako so nekatere zelo vredu nekatere pa arogantne in neprijazne.

Rešitev je oskrba na domu. Obstajajo že organizacije, ki to delajo. Tako da ni nujno da je treba v dom ko ne moreš več sam zase poskrbet.

sej ga najebajo negovale v domovih. Kdor še nikoli ni bil nan kakem obisku v domu ostarelih, ne more komentirati tega članka!!

11.03.2009, 09:01 Sem objavil komentar in sem napisal, da "vsak komaj čaka". NO mislil sem nekateri

NO sicer zgodbe so take in drugačne in primeri so zelo različni.

Hallowen: Spoštovanje vredno. Normalno da , če so starši nezmožni, da bi si kuhali, pospravljali ali se umili, da so zato domovi, ampak, ko pogledam po domovih vidim, da večina še normalno hodi, ampak počasi.

Tomazena: ocitno ne poznas dela v takih ustanovah. Ker kadra kronicno primankuje, je zato toliko slabsa oskrba, ker se ne mors klonirati, ne mors pa primerja delo ene setre v domu ali pa nekoga k sedi 8 ur pred racunalnikom in ureja dela. Sorry, ne pisi brezveznih komentarjov ce nimas pojma

In ne mi spet nakladat, da pač nekdo mora prevzeti od staršev po smrti, ampaka ne tako hitro, da je ež čez 1 mesec vse prodano.

srecnii nimas prav večina ljudi že danes v prihodnosti pa še toliko bolj bo delala, ko bodo njihovi starši že nepokretni.

Se kar strinjam s predhodnikoma. Nič ne zavidam večini upokojencev. Pravijo, da je družba tako civilizirana in razvita kakršna je do svojih najranljivejših in najšibkejših članov. Pomislimo kakšni smo Slovenci do tovrstnih skupin ljudi.

IN še en primer. Nek gospod živi sam na vredni posesti ocenjena na cca 120.000 evrov. Njihov sin in hčer sta povsem prepričana, da bi dala gospoda v doma. Pokojnine ima dovolj za solidno preživetje (meni znano je delal prej celih 40 let torej ima pokojnino visoko) torej doplačila nebi bilo potrebno v domu. Ja in že slišim okoli govorice, da bi se prodalo, če njihovega očeta nebi bilo več tam in bi bil v domu. Hinavski so. Nimajo nobenega spoštovanja do staršev. Poznam primere, ko so umrli lastniki so samo izpraznili, pospravili prostore in zaklenili vrate, tako je že 10-20 let.

OFF: No bom nekaj napisal, kar se sicer tiče starejše populacije a ni povsem vezan na ta članek, ki je objavljen zgoraj. Hočem povedat samo to, da danes vsak KOMAJ čaka, da stari starši umrejo, da si polastijo njihovo premoženje. Prav hinavski so nekateri, ko ene lizike. Po pravici povedano se jim čisto jeb* za njihove starše, tlačijo jih v dom za ostarele, premoženje pa že čaka na dedovanje. Poznam primere, ko so komaj čakali, da so starši umrli in po tem ali prodali ali pa podrli hišo in zgradili novo. Očitno noben noče imeti spominov na mladost.