'Prostora za naivnost na internetu preprosto ni več'

Ste vedeli, da je leta 2021 skoraj polovica vseh ljudi v Evropski uniji na spletu zasledila neresnične ali dvomljive informacije? Ta podatek sicer morda ne preseneča, je pa precej bolj zaskrbljujoče to, da je resničnost teh informacij nato preverila le manj kot četrtina, v svoji raziskavi ugotavlja Eurostat.

Kako pomemben je danes dostop do resničnih in preverjenih informacij, so razglabljali tudi na Konferenci o prihodnosti tehnološkega razvoja v Sloveniji.

"V naši novinarski ekipi in uredništvu nenehno iščemo resnico, preverjamo informacije, usposabljamo svoje ljudi, da delajo v skladu s temi načeli, ter preverjamo dejstva z uredništvi in ustreznim usposabljanjem," pravi direktorica Pro Plus Slovenija in RTL Hrvaška Stella Litou.

To pa še zdaleč ni edina nevarnost današnjega vse bolj digitaliziranega sveta. Tako kot pisci lažnih novic človeško psihologijo vse pogosteje izkoriščajo tudi kibernetski napadalci.

Napadi na naše informacijske sisteme se vrstijo že avtomatsko, opozarja Uroš Svete iz Urada za informacijsko varnost: "Tega v resnici sploh ne štejemo, saj se to dogaja na minutni oz. kar na sekundni ravni. Morate vedeti, da imamo danes ogromno servisov, ki neprestano iščejo ranljivosti in ki jih uporabljajo tudi zlonarmerni akterji."

"Še vedno so v prvi vrsti tako imenovani phishing napadi, se pa zadnje čase opaža tudi, da napadalci poskušajo po več različnih komunikacijskih kanalih. To pomeni, da ni zgolj e-pošta tisti vektor napada, ampak so tukaj tudi družbena omrežja, orodja s katerimi komuniciramo interno, lahko tudi Teams, Zoom in podobna orodja," dodaja direktor za poslovni trg pri A1 Slovenija Matic Grobelšek.

Sogovorniki pa še opozarjajo, da prostora za naivnost na internetu preprosto ni več.