Prostorska stiska ljubljanskih sodišč: ostali še brez enega prostora

Vrhovno sodišče že dlje časa opozarja na neustreznost prostorskih pogojev za delo sodišč, še posebej v Ljubljani, kjer sodišča poslujejo kar na osemnajstih različnih lokacijah, večinoma v najetih prostorih.

'Neustrezni prostorski pogoji vplivajo na ugled slovenskega sodstva'

V zvezi s tem je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič v dopisu premierju Marjanu Šarcu izpostavil, da "neustrezni prostorski pogoji vplivajo tako na ugled in spoštovanje slovenskega sodstva in s tem celotne države kot tudi na kakovostno in učinkovito delovanje pravne države".

"Verjamem in prepričan sem, da boste storili vse, kar je v vaši moči, da bosta slovenska vlada in pristojno Ministrstvo za pravosodje odgovorno poskrbela, da se prostorski problem slovenskih sodišč in še posebej sodišč v Ljubljani, z zagotovitvijo nove sodne stavbe za prvostopenjska sodišča, ustrezno in v najkrajšem možnem času reši. V vmesnem času pa vas pozivam, da v okviru pristojnosti vlade zagotovite Ministrstvu za pravosodje potrebna sredstva za pridobitev prostorov za poslovanje oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani," je med drugim v pismu zapisal predsednik Florjančič.

Najemodajalec z avgustom 2020 odpoveduje pogodbo za prostore na Miklošičevi

V najetih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti 7 in 7a v Ljubljani sicer deluje celoten oddelek za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani, v katerem je 63 zaposlenih, tako sodnic in sodnikov kot sodnega osebja, v prostorih pa se nahaja tudi del arhiva.

Najemodajalec pogodbo odpoveduje s 4. avgustom prihodnje leto, glede na pretekle izkušnje pa je po mnenju predsednika vrhovnega sodišča težko pričakovati, da bo nastali prostorski problem mogoče ustrezno rešiti v tako kratkem času.

Florjančič: Nobena slovenska vlada tega vprašanja ni obravnavala resno

Florjančič zato premierja Šarca opozarja na izrazit sistemski problem neustreznih prostorskih pogojev za poslovanje slovenskih sodišč, s katerim se slovensko sodstvo, še posebej izrazito pa sodišča v Ljubljani, sooča praktično od osamosvojitve dalje.

"Vse slovenske vlade in ministrstva za pravosodje pa tega vprašanja vse do danes niso uspeli rešiti, niti ni bilo mogoče zaznati, da bi se ga resno obravnavalo," poudarja Florjančič. 

"Možnost odpovedi najemnih pogodb, kakršna se je dogodila tokrat, predstavlja resno motnjo za poslovanje sodišč, tako odvisen položaj od najemodajalcev pa krni pozicijo sodstva kot ene izmed treh vej oblasti, kar v končni posledici lahko prizadene tudi njegovo ustavno zagotovljeno neodvisnost," je še izpostavil prvi mož vrhovnega sodišča.