Raziskava z naslovom Prostorska problematika kulturnih dejavnosti, katere naročnika sta mestna občina Ljubljana in ministrstvo za kulturo, pripravila pa sta jo zavod Bunker oziroma Nevenka Koprivšek ter Mirovni inštitut oziroma Bratko Bibič s sodelavci, je eden od prvih tovrstnih pregledov, ki ponuja zgodovino prostorske problematike, opisuje trenutno stanje ter raziskuje opuščene oziroma možne stavbe in dvorane, ki bi lahko postali prostori, namenjeni sodobni umetnosti. Raziskava se ukvarja tudi s problemom ateljejev za likovno dejavnost.
Slovenija
Prostorska stiska slovenskih umetnikov
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
STA
Komentarji
0
Na mednarodnem festivalu gledališča in plesa Mladi levi '99 bo danes ob 15. uri v ljubljanski galeriji Equrna okrogla miza o problemu prostora za scenske umetnosti v slovenski prestolnici. Izhodišče za pogovor bodo podatki, da v Ljubljani deluje 40 poklicnih gledaliških in plesnih skupin, ki združujejo približno 250 umetnikov. Ob tem delujeta zgolj dve neodvisni gledališči s samostojno programsko izbiro, Plesni teater Ljubljana in gledališče Glej. Neodvisne produkcije gosti še dvorana Duše Počkaj v Cankarjevem domu. Vse tri dvorane lahko sprejmejo malo gledalcev, poleg tega pa nimajo dodatnih vadbenih prostorov ali studijev in nobena od teh dvoran ne ustreza kriterijem srednje velikega predstavitvenega prostora.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.