Prostovoljci dobrodelnih društev: Naša skladišča, police in hladilniki so prazni

Celjski prostovoljci vsako jutro prinašajo zabojnike, polne hrane, ki so jo trgovski centri umaknili s polic. Z živili, ki bi sicer že pristala v smeteh, letno nahranijo do 11.000 družin po vsej Sloveniji. 

"Pridejo sem do mize, kjer tisti, ki je takrat dežuren – dopoldne sta pri nas dva – pripravi v zabojnike hrano, odvisno od tega, za koliko oseb je. V teh boksih je bilo recimo pripravljene hrane za šest oseb," pojasnjuje Zdenko Podlesnik iz projekta Donirana hrana pri Zvezi Lions klubov Slovenije.

Takšnih košaric je vsako leto več. "V prejšnjih letih so nekateri kar kmalu prenehali prevzemati hrano, so pač rekli, da ne rabijo več. Zdaj takšnih praktično ni več, so redki, so izjeme. Seveda sedaj smo že po 12. uri in so hladilniki in police prazni, kajti toliko je uporabnikov, da zjutraj poberejo vse," dodaja.

In niso edini, ki skladišča – ob vse večjem številu družin v stiski – komaj uspejo ohraniti kolikor toliko polna. Hitro se praznijo tudi police v Karitas in Zavodu prijateljev mladine. 

"Soočamo se s praznimi policami, kar se nam do zdaj res še ni dogajalo. Primanjkuje nam osnovnih potrebščin – tako hrane kot tudi za osnovno higieno. V letošnjem letu je 50 odstotkov tistih, ki zaprošajo za humanitarno pomoč, prvič v svojem življenju," pojasnjuje Monika Erjavec Bizjak iz Verige dobrih ljudi, ZPM Moste-Polje. 

"Hkrati pa tisti, ki so prej prejemali manjše količine hrane, seveda zdaj potrebujejo in prosijo za večje količine in tudi za bolj pestro hrano. In ob povečevanju številke se pač zmanjšujejo na žalost tudi paketi pomoči," dodaja Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas.

Število pomoči potrebnih se bo samo še povečevalo, pravijo, predvsem pozimi, ko bodo položnice še višje.  

"Že sedaj, ko so v stiski, tehtajo, ali plačati položnice ali nakupiti osnovne potrebščine. In če bo tega še več, nas je strah, da si bodo tukaj odrekali hrano," opozarja Erjavec Bizjakova.  

Zato vedno znova iščejo načine, kako okrepiti svoje zaloge. "Sodelujemo tudi z nekaj šolami, kjer pobiramo sendviče, ki ostanejo. Tukaj mislimo, da je še nekaj prostora ... Pričakujemo pa seveda tudi neko podporo države humanitarnim organizacijam pri tej pomoči," pravi Tomažič.

Podlesnik pa: "Seveda si želimo, da bi tako ministrstvo ali pa država bolj spodbujala občine, lokalne skupnosti, da bi te prepoznale potrebe v lokalnem okolju in aktivno sodelovale pri vzpostavitvi teh sistemov."

Predvsem pa, pravijo, da bi poskrbeli, da nobeno živilo, ki bi ga lahko namenili družinam v stiski, ne bi več končalo v smeteh.