Prostovoljno končanje življenja: škofje proti, na nasprotnih bregovih tudi poslanci

V Katoliški cerkvi v Sloveniji so navedli, da z zaskrbljenostjo spremljajo razpravo o predlogu, ki želi po njihovih besedah "uzakoniti možnost tako imenovanega asistiranega samomora". Cerkev glede na krščanski nauk, izkušnje zdravstvene stroke in etična načela tak predlog odločno zavrača, saj je v temelju neskladen z dostojanstvom človeka in svetostjo življenja, so zapisali.

Po njihovem opozorilu 17. člen ustave jasno določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. To ustavno določbo vidijo kot odraz temeljnega etičnega in civilizacijskega konsenza, da ima vsako človeško življenje ne glede na starost, bolezen ali stanje neodtujljivo vrednost. "Legalizacija asistiranega samomora pomeni resen odmik od tega načela in vzpostavlja nevaren precedens za nadaljnjo relativizacijo življenja," so posvarili.

Predlog po njihovem mnenju spreminja temeljno poslanstvo zdravstvenih delavcev in jih sili v delovanje, ki nasprotuje njihovemu etičnemu kodeksu. "Asistirani samomor ni zdravljenje. Zdravniki, katerih poslanstvo je ohranjati življenje in lajšati trpljenje, bi bili po zakonu prisiljeni sodelovati pri smrti bolnika, kar je v nasprotju z njihovimi etičnimi načeli, zapisanimi v kodeksu zdravniške etike," so opomnili.

Bolni in umirajoči po njihovih besedah sodijo med najbolj ranljive skupine, ki se bodo ob novem zakonu "znašli pod pritiskom, da izkoristijo pravico in predčasno končajo svoje življenje". "Legalizacija asistiranega samomora ustvarja nevarno družbeno klimo, kjer se lahko starejši, bolni ali osamljeni počutijo kot breme. Občutek odvečnosti in socialni pritiski lahko vodijo do tega, da se možnost smrti ne doživlja več kot pravica, ampak kot dolžnost," so prepričani. Medtem pa Cerkev po njihovih navedbah svari pred kulturo, ki človeka ocenjuje po njegovi uporabnosti, in poziva h kulturi solidarnosti.

Kot so dodali, odgovor na stisko "ni samousmrtitev, ampak dodajanje življenja dnevom, ki so bolniku še namenjeni". Strah pred bolečino, trpljenjem in odvisnostjo vidijo kot razumljiv. A odgovor nanj se jim zdi okrepitev družbene skrbi za ranljive. "Namesto samomora s pomočjo potrebujemo sistemsko okrepitev paliativne oskrbe, več medčloveške bližine, psihosocialne podpore in duhovnega spremljanja," so našteli.

O predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so na današnji seji DZ razpravljali tudi poslanci. Poslanci koalicije so v drugi obravnavi predloga poudarili, da sledijo volji ljudi na lanskem referendumu in da skrbijo za človekovo dostojanstvo. Poslanci opozicije pa so opozorili, da je treba izboljšati paliativno oskrbo.

Predlog je v DZ vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi poslankami Terezo Novak (Svoboda), Bojano Muršič (SD) in Natašo Sukič (Levica). Predlagateljica Novakova je v obrazložitvi predloga dejala, da je zakon namenjen le tistim, ki ob umiranju neznosno trpijo in tega trpljenja ne želijo in ne zmorejo več prenašati. Poudarila je, da zakon ne ureja evtanazije, učinkovino pa bo lahko trpeči v telo vnesel le sam.

Za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja bodo lahko zaprosili starejši od 18 let, ki zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpijo, zdravljenje pa mora biti izčrpano in ne sme dajati utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje stanja. Pravice ne bo mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

Poslanka Svobode Vera Granfol je v današnji razpravi dejala, da je predlog izraz vestne in odgovorne odločitve za zaključek trpljenja, spoštljiv poklon lastni svobodi in osebnemu pojmovanju smisla. Meni, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni vprašanje smrti, temveč vprašanje življenja v skladu z dostojanstvom.

Poslanec Svobode Dean Premik je poudaril, da gre za človekovo pravico do izbire. "Nihče nikomur nič ne jemlje, ampak daje svobodo odločitve in to takrat, kadar gre za neznosne bolečine, za neozdravljivo bolezen," je povedal. Dodal je, da zakon ponuja ogromno varovalk pred zlorabami, najpomembnejše pa je, da obstaja možnost za premislek v vsaki fazi postopka.

Poslanka Andreja Rajbenšu je povedala, da zakon ne pomeni konec življenja, ampak konec trpljenja. "Da ima torej nekdo možnost, da se poslovi z dostojanstvom, da lahko reče, zdaj je dovolj, ne zmorem več. Tistim, ki temu zakonu nasprotujete, jasno povem: imate pravico do svojega mnenja, nimate pa pravice odločati, da bo nekdo drug trpel zaradi vaše odločitve," je dejala.

Tudi poslanka SD Bojana Muršič je dejala, da zakon ni napad na življenje, ampak da v ospredje postavlja sočutje, svobodo in človekovo dostojanstvo. Po njenih besedah je zakon izjemno premišljen in ima veliko varovalk, pot do končanja pa ne bo tako enostavna, kot si marsikdo predstavlja. Poudarila je, da zakon ni nasprotje paliativni oskrbi, ampak njeno dopolnilo.

Predlogu so v razpravi nasprotovali v NSi. Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je dejal, da civilizacija samomor razume kot velik javnozdravstveni in družbeni problem, proti kateremu se borimo. "10. september je dan, ko se borimo proti samomoru. Kaj drugih 364, v prestopnih letih pa 365 dni, bomo pa skušali pomagati pri samomoru? Meni se to zdi shizofrena pozicija," je povedal. Po njegovih besedah se sam zavzema za kulturo življenja in ne kulturo smrti, ki jo uvaja zakon. Ob tem meni še, da je neprimerno, da se ustavno materijo, da je človekovo življenje nedotakljivo, ureja z zakonom.

Poslanka NSi Iva Dimic verjame, da oblika pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni pravi način in odgovor na trpljenje. "Vi ne ponujate lajšanja trpljenja s paliativo, ne ponujate večje dostopnosti do zdravstva," je opozorila. Njen strankarski kolega Janez Žakelj pa je dodal, da bi morala koalicija vse napore usmeriti v boljšo in dostopnejšo zdravniško oskrbo.

Predlogu zakona je v razpravi nasprotovala tudi Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Dejala je, da bi morala biti primarna naloga poslancev izboljšanje paliativne oskrbe, preden bi sploh začeli razpravo o vprašanju končanja življenja s pomočjo.

V NSi so vložili tudi dopolnilo, v katerem predlagajo črtanje določbe, da lastnik ali imetnik nepremičnine ne more prepovedati izvedbe pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v svojih prostorih. Cigler Kralj je dejal, da to pomeni poseg v pravico lastnika do odločanja o načinu uporabe njegove lastnine. Dopolnilu je nasprotovalo več koalicijskih poslancev. "To pomeni, da če sem jaz v najemniškem stanovanju negibna, nemočna, po vašem ne smem umreti v tem stanovanju," je dejala Muršičeva.

V NSi so sicer z dopolnili predlagali tudi črtanje člena, ki omogoča uveljavljanje zavarovalnega rizika smrti tudi v primeru, ko smrt nastopi kot posledica načrtovanega postopka pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, in člena, ki bi v kazenski zakonik dodal stavek, da pomoč pri samomoru ni protipravna, če je bila storjena v skladu s tem zakonom. A o njiju niso razpravljali.

Prav tako niso razpravljali o dopolnilu koalicijskih poslanskih skupin, ki predlaga, da se za vzrok smrti v zdravniškem potrdilu ne upošteva pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ampak da se kot neposredni vzrok smrti šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja.

Poslanci SDS in Levice danes niso razpravljali.

DZ danes sicer o predlogu zakona še ni glasoval, ampak bo to predvidoma sledilo na naslednji seji. Več kot tretjina navzočih poslancev je namreč glasovala proti temu, da bi DZ že na tej seji opravili tretjo obravnavo, torej končno glasovanje o predlogu.

Predlog zakona sledi lanskemu posvetovalnemu referendumu. Volivci so na njem izglasovali, da želijo zakon, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Za je glasovalo 54,89 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 45,11 odstotka.

Polnoletni pacient bi imel pravico do prostovoljne prekinitve oziroma končanja življenja, če doživlja neznosno trpljenje. Gre za stanje "brez možnosti za izboljšanje, ko pacient prenaša hude in intenzivne fizične bolečine, izjemno težko psihološko stisko ali oboje".

Postopek do uveljavitve pravice bi bolnik začel z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bi tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bi podal vlogo, ki bi jo zdravnik, skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju pogojev, posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Pacient bi nato izbral enega od možnih načinov vnosa učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bi izvedel samostojno, izhaja iz predloga zakona.

Predlog podpirajo v koalicijskih Svobodi, SD in Levici, kjer so v prvi obravnavi zakona izpostavili pomen dostojne smrti in uresničitve na lanskem referendumu izražene volje ljudi. V opozicijskih SDS in NSi pa predlogu nasprotujejo in menijo, da legalizira usmrtitev.