Prostoživeče živali so v času epidemije premagovale daljše razdalje

Skupino raziskovalcev je vodila ekologinja Marlee Tucker z univerze Radboud na Nizozemskem. "V medijih je bilo veliko poročil, da si je narava med prvimi, polnimi zaporami javnega življenja v času epidemije covida-19 opomogla. Pume so se npr. sprehajale po ulicah Santiaga v Čilu. Nas, raziskovalke in raziskovalce, pa je zanimalo, ali za spremembo prostorskega vedenja živali obstajajo znanstveni dokazi," je dejala Tuckerjeva. 

V analizi so ugotovili, da so veliki prostoživeči kopenski sesalci v obdobju popolnega zaprtja prepotovali daljše razdalje in se zadrževali bližje cestam. 175 raziskovalcev je s pomočjo naprav GPS zbralo podatke o gibanju 43 vrst iz vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2300 osebkov: od slonov in žiraf do medvedov in jelenov. 

Raziskava je primerjala prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja (od januarja do sredine maja 2020) z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju pred letom dni."Opazili smo, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali smo tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. Verjetno zato, ker je bilo manj prometa," je pojasnila Tuckerjeva. 

Med zaporami javnega življenja je bilo zunaj manj ljudi in s tem manj motenj, kar je omogočilo boljšo povezljivost prostora in premike živali na daljše razdalje, so ugotovili. "Nasprotno smo v območjih z manj strogimi omejitvami opazili, da so živali premagovale krajše razdalje. To je lahko povezano z dejstvom, da so bili ljudje v obdobju veljavnosti ukrepov tam dejansko pogosteje v naravi kot pred epidemijo covida-19," pa je dodal Thomas Mueller iz Centra za raziskave biotske raznovrstnosti in podnebja Senckenberg ter Univerze Goethe v Frankfurtu.

S prostorskimi podatki in pri analizi prostorskega gibanja kopenskih sesalcev so sodelovali tudi raziskovalci in strokovnjaki iz Slovenije, ki delujejo v okviru raziskovalnih skupin na ljubljanski biotehniški fakulteti, zavodu za gozdove, fakulteti za varstvo okolja, gozdarskem inštitutu in primorski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. 

"Poleg specifičnega znanja o prostorskem vedenju sesalcev smo prispevali tudi dragocene podatke o premikih nekaterih vrst zveri. Med njimi so bili zelo dragoceni izvorni podatki o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji," je povedal Hubert Potočnik. 

Znanstveni članek z naslovom Vedenjski odzivi kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov zoper epidemijo covid-19 je bil v začetku junija objavljen v znanstveni reviji Science.