Zaradi vladnih kršitev pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), med drugim pri sprejemanju predloga zakona o božičnici in t. i. normirancih, delodajalske organizacije prekinjajo aktivnosti v okviru ESS.
Protestno pismo zaradi načina socialnega dialoga so na premierja Roberta Goloba naslovile že konec oktobra, a niso prejele odgovora. V kabinetu predsednika vlade so v odzivu poudarili, da je vlada ves čas dosledno spoštovala pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta in si bo tudi v prihodnje prizadevala za odprt, konstruktiven in učinkovit socialni dialog. Razlog za to, da se o obvezni božičnici niso dogovorili vsi socialni partnerji, ni bilo nespoštovanje pravil ESS na vladni strani, "temveč nesodelovanje na strani predstavnikov delodajalcev", so poudarili.

Minister za delo Luka Mesec odločitve delodajalcev za zdaj ne komentira. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, se bodo nanje odzvali po seji kolegija ESS na to temo, sklicani za četrtek.
Predsedujoči ESS in glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček je namreč po navedbah ministrstva za četrtek sklical sejo kolegija ESS, ki bo ugotavljal, ali je vlada v postopku priprave predloga zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov kršila pravila ESS.
"Pričakujemo, da nam bodo očitki delodajalcev predstavljeni v četrtek. Predvidoma takrat se bomo nanje tudi odzvali," so v tej luči pojasnili na ministrstvu.
Delodajalske organizacije so danes sporočile, da zaradi vladnih kršitev pravil o delovanju ESS prekinjajo svoje aktivnosti v okviru ESS. Zmotil jih je način sprejemanja predloga zakona o božičnici in razbremenitvi t. i. normirancev mimo ESS. Na izredni seji ESS o božičnici pretekli teden namreč sami, ker niso dobili odgovora na svoje predloge, niso sodelovali.
Kršenje pravil o delovanju ESS so zaznali tudi pri predlogu sprememb za ugotavljanje davčne osnove za normirance, saj so se socialni partnerji minuli teden dogovorili, da jih bo obravnaval pristojni strokovni odbor ESS, a jih je vlada nato vključila v predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga je tudi že potrdila. Vladi očitajo še več drugih kršitev.
Gorenšček pričakuje, da bo kolegij ESS proučil možnosti za odpravo kršitev po postopku, ki je bil dogovorjen ob ponovnem vstopu delodajalcev v ESS junija 2024.
"Delodajalske organizacije, članice ESS, pričakujemo, da bo kolegij ESS v najkrajšem možnem času sprejel vse potrebne nadaljnje korake, ki jih pravila določajo. V nasprotnem primeru bomo zaradi eklatantnih kršitev tripartitnega dialoga in s tem kršenja podpisane konvencije o Mednarodni organizaciji dela ponovno primorani k razmisleku o izstopu iz ESS. O kršitvah bodo obveščene tudi pristojne mednarodne organizacije - Mednarodna organizacija dela in Evropska komisija," je sklenil Gorenšček.
Sindikati ocenjujejo, da gre za izsiljevanje
Sindikati obžalujejo odločitev delodajalcev, da zaradi vladnih kršitev pravil o delovanju ESS prekinejo aktivnosti v okviru sveta. V tej potezi sicer vidijo izsiljevanje oziroma izgovor za nestrinjanje z obvezno božičnico.
"Če ne bo tako, kot mi hočemo, potem tako dolgo, dokler se ne bodo sprejemale odločitve po naši volji, ne bomo več delovali znotraj ESS," je logiko delodajalskih združenj ponazoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
Prepričan je, da v primeru božičnice ni prišlo do kršitev pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. "Če se ena stran ne želi pogajati, če ne želi sodelovati v razgovorih, ne moreš reči, da so kršena pravila. Če je bilo vse pravočasno predloženo članom ESS. In ko gre za zimski regres, je bilo," je utemeljil in s tem spomnil, da delodajalci pretekli teden niso želeli sodelovati na izredni seji ESS o božičnici.
Je pa prišlo do kršitev v zvezi s predlagano prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se strinja. Socialni partnerji so namreč za obravnavo teh sprememb ustanovili strokovni odbor ESS, ki pa dela ni opravil, temveč je vlada predlagano ureditev glede normirancev samovoljno vključila v predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga je tudi že potrdila. To so zdaj delodajalci, tako Zorko, izkoristili.
Podobno razmišljajo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). Kot je povedala namestnica generalnega sekretarja KSJS Martina Vuk, se ne morejo "znebiti občutka, da je iskanje formalnih ali postopkovnih razlogov zgolj izgovor za vsebinsko nestrinjanje z uvedbo zimskega regresa in način za doseganje nekih lastnih interesov".
"V času prejšnje vlade, ko sindikati nismo sodelovali v ESS, ker takratna vlada sploh ni vodila socialnega dialoga - predloge zakonov so nam na ad hoc predstavili in dejali, da nimajo nobenega mandata za kakršnokoli spreminjanje ali dopolnjevanje vsebin, lahko zgolj poslušajo naše pripombe, nato pa bodo zakoni v nespremenjeni obliki poslani naprej -, so se delodajalske organizacije mirno pogajale z vlado brez nas in uresničevale svojo agendo, ne ozirajoč se na pravila o delovanju ESS," je povzela.
Zdaj pa so ravno delodajalske organizacije dvakrat onemogočile izvedbo seje ESS na temo božičnice in se sploh niso hotele pogajati oz. usklajevati tripartitno, je pristavila.
"V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam obžalujemo odločitev delodajalskih organizacij, da prekinjajo aktivnosti v okviru ESS in s tem dejansko blokirajo delovanje ESS," pa je navedel predsednik Pergama Jakob Počivavšek.
Takšna prekinitev v času razreševanja domnevne kršitve pravil po njegovih besedah ni predvidena. "Pravila o delovanju ESS dejansko predvidevajo način obravnave domnevnih kršitev pravil, ki jih zatrjuje kateri od socialnih partnerjev, in sicer je predviden večstopenjski postopek, ki se začne v okviru kolegija ESS, če rešitve v okviru kolegija ni, pa so predvideni tudi nadaljnji koraki za razrešitev nastale situacije," je pojasnil.






















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.