"Problemi obstajajo, vprašanje pa je, ali so rešljivi zgolj s pritiski na vlado in gospodarstvo. Ker so težave večplastne in dolgotrajne, jih ni mogoče odpraviti ne s protestom ne s kmetijsko politiko," je v pogovoru za časnik Večer povedal Erjavec. Problem vidi tudi v tem, da so kmetje nastopili razcepljeni, saj sta se oblikovala dva interesna pola, ki sta pričela resno tekmovati med seboj.
Po Erjavčevih besedah je vprašanje tudi, ali so slovenski kmetje izbrali pravi čas in pravo obliko protestov. Zadeve niso tako kritične, kot so bile pred protestom leta 1993, ko je bil končni rezultat vseh manifestacij uvedba posebnih uvoznih dajatev in visoke zunanjetrgovinske zaščite, ugotavlja član slovenske pogajalske skupine. "Tokrat država nima mehanizmov, da bi naredila bistveno več, tako da vse skupaj diši po interesno-političnem cirkusu, stalno vidnem tudi v evropski areni."
Po njegovih besedah je tudi težko napovedati, kaj se bo zgodilo. "Bojim se pa in zelo verjetno je, da bodo dogodki videti prenapeti, ko bodo zahteve preslabo definirane, brez kakršnihkoli možnosti za uresničitev," je dodal.
Glede pred kratkim napovedanih sprememb evropske skupne kmetijske politike pa je Erjavec dejal, da predlogi evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja ne pomenijo tako velikih premikov. Pomenijo sicer več trga, večje upoštevanje okolja in davkoplačevalcev, vendar tudi ohranitev skupne kmetijske politike in njenega velikega proračuna. "Pomenijo zgolj prilagoditve ekonomije in družbe na nove razmere," povzema Erjavec. Meni še, da se je slovenski minister za kmetijstvo Franc But racionalno odzval na predlog reforme skupne kmetijske politike, saj gredo spremembe v smer, ki jo Slovenija zagovarja.
