'Protest ni prava pot'

Sedem sindikalnih central je za petek pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve napovedalo protestni shod zaradi nezadovoljstva s potekom pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Nasprotujejo zmanjševanju delavskih pravic in načinu pogajanj, v katerih minister za delo Janez Drobnič po oceni sindikatov daje prednost predlogom delodajalske strani.

Protest, ki naj bi se ga udeležilo od 400 do 500 članov vodstev sindikatov, pripravljajo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), KNSS Neodvisnost, Pergam, KS 90, zvezi sindikatov Solidarnost in Alternativa ter Konfederacija sindikatov javnega sektorja.

Drobnič poziva k dialogu

"Sam sem se vedno in se bom tudi v prihodnje zavzemal za socialni dialog. Menim, da je treba z nadaljevanjem usklajevanj sprememb zakona nadaljevati, saj smo v preteklih mesecih od približno stotih členov večino že uskladili," pravi Drobnič. Kot dodaja, je v sklopu iskanja rešitev za boljši položaj delavcev predlagal povečanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti in povečanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja. Predlagal je tudi, pravi, da bi starši šoloobveznih otrok lahko teden dni dopusta koristili v času šolskih počitnic, ter ohranitev dodatnih dni dopusta za šoloobvezne in za invalidne otroke.

"Poudarjam, da se kot minister za delo pri usklajevanju zakona zavzemam za uveljavitev t.i. skandinavskega modela zaposlovanja, ki bo omogočil prožen trg dela in več zaposlitev, več investicij, več delovnih mest in večjo socialno varnost. Globalizaciji se ne moremo izogniti, se pa lahko z njo odgovorno spoprimemo. Reforme, ki smo si jih zastavili, sledijo lizbonski strategiji in so del širšega evropskega procesa," je še zapisal Drobnič.

S protestom želijo ministru Drobniču dati priložnost, da "uresniči, kar govori v javnosti, to je, da zastopa interese najšibkejših", je na novinarski konferenci vseh sedmih sindikalnih central v Ljubljani pojasnil predsednik Neodvisnosti Drago Lombar. "S shodom želimo doseči, da bo minister deloval bolj modro, delodajalci pa razumeli, da so s predlogi šli predaleč," je dejal predstavnik Alternative Zdenko Lorber.

Sindikati moramo braniti princip, vgrajen v zakon o delovnih razmerjih, princip, da je zakon nastal in bil sprejet s konsenzom socialnih partnerjev, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. "Minister ne želi slediti temu načelu, podcenjuje vlogo sindikatov, zato je prav, da ga opozorimo, da mora bolj spoštovati interese in poglede sindikatov," je poudaril predsednik največje sindikalne centrale.

Predstavniki delavcev poudarjajo, da je zakon o delovnih razmerjih za delavske pravice ključnega pomena, predstavlja tako imenovano malo delavsko ustavo, njegove spremembe pa so možne le s konsenzom. Predsednik Pergama Dušan Rebolj ob tem dodaja, da sedaj niti ne vedo, kaj so cilji sprememb zakona, kaj je smoter zakona. "Ta se zvito pokriva z nujnostjo po večji fleksibilnosti trga, kot da je ta le v zakonu o delovnih razmerjih, ne tudi v novih delovnih mestih, bolj izobraženi delovni sili," je dejal.

Še ostrejši ukrepi?

Sindikati so prepričani, da pogajanja o spremembah zakona ne potekajo na enakopravni ravni, da minister prisluhne predlogom delodajalcev bolj kot predlogom sindikalne strani, kar po njihovih navedbah napoveduje zmanjševanje osnovnih pravic delavcev. Na zmanjševanje pravic, kot so dodatki na delovno dobo, odmor za malico, regres, odpravnine, sindikati ne bodo pristali, četudi bodo morali poseči po ostrejših ukrepih.

Po Reboljevih besedah ministrstvo pri nekaterih rešitvah zakona sploh ne izraža stališča. To pa je nesprejemljivo predvsem za zaposlene v javnem sektorju. "Za javni sektor je vlada delodajalec, tukaj se ne more izgovarjati, da se ne bo opredelila in čakati na konec pogajanj med predstavniki sindikata in delodajalcev," je opomnil predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Ne gre za številčnost

Semolič je izpostavil, da pri petkovem protestu poudarek ni na množici, vabljena so le vodstva sindikatov, lahko pa dokažejo tudi množičnost, če bodo izzvani. "Če minister ne bo resno sprejel opozorila, se bodo zadeve zaostrile - tudi z množičnimi demonstracijami in referendumom," je dejal Semolič in dodal, da sindikatu 40.000 podpisov za nasprotovanje znižanju osnovnih pravic, ne bo težko zbrati. "Naredili bomo vse, da usklajevanje zakona pripeljemo do konca s konsenzom, če konsenza ne bo, pa bo govorila ulica," je dejal predstavnik Solidarnosti Slavko Pungeršič.

Sicer pa sindikate predvsem skrbi, da bo minister v parlamentarno proceduro podal med socialnimi partnerji neusklajen zakon, a dodajajo, da bo v tem primeru za tak korak moral sam prevzeti odgovornost. "Na konsenz minister ne računa. Večkrat je poudaril, da bo dal tudi neusklajen predlog v proceduro," je dejal Rebolj.

Zato zadnje izjave ministra, da se s pogajanji ne mudi, saj predlog zakona v parlament še ne bo vložen septembra, po mnenju sindikatov, ki so čistopis predloga zakona prejeli šele v ponedeljek, niso na mestu. "Doslej se mu je mudilo, celo zatrjeval je, da bo dal v parlamentarno proceduro neusklajen zakon," je dejal Rebolj.