Protest pred azilnim domom: Ustavite deportacijo

Za protest so se v Ambasadi Rog odločili zaradi organizirane "deportacije treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje", je v izjavi za medije povedal predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič.

Ministrstvo za notranje zadeve je po njegovih besedah izgnalo ljudi, ki so vzorni del družbe. "Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce," je navedel.

Predstavniki Ambasade Rog so dogodek, ki ga spremljajo policisti, pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti "Sovraštvo ven, ljudje noter", "Smo delavci, ne kriminalci", "Deportacije so nasilje države nad delavci".

V Ambasadi, kjer več let opozarjajo na posledice migracijske politike, so poudarili, da se bodo še naprej borili proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti.

Ministrstvo za notranje zadeve sicer v takšnih primerih običajno poudarja, da ne gre za deportacije, temveč za predaje.

Dublinska uredba namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zabeležila vstop te osebe v EU.

Kot so zapisali na ministrstvu, Slovenija spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite in jo omogoča vsem osebam, ki za to izpolnjujejo pogoje.

Kot pojasnjujejo: "Glede predaj v druge države članice EU poudarjamo, da so predaje prosilcev za mednarodno zaščito izvedene skladno z veljavno zakonodajo in po točno določenem postopku. Uredba 604/2013/EU oziroma tako imenovana Dublinska uredba določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati ena sama država članica Evropske unije (EU), in sicer tista, ki je za to odgovorna skladno z merili iz tretjega poglavja te uredbe. Koncept mednarodne zaščite, kot je opredeljen v pravnih aktih na ravni EU, prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito uporabiti. To pomeni, da so države članice dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju in za katero se ugotovi, da zanjo ni pristojna druga država članica. Konkretnih postopkov predaje prosilcev za mednarodno zaščito ne moremo komentirati, lahko pa povemo, da so bile zoper odločitve Ministrstva za notranje zadeve o predaji prosilcev za mednarodno zaščito vložene tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je tožbe zavrnilo in potrdilo odločitve Ministrstva za notranje zadeve. Upravno sodišče je hkrati zavrnilo tudi predlog izdaje začasne odredbe ter tako ni zadržalo izvršitve."

Profesorica z mariborske pravne fakultete Janja Hojnik pa je pojasnila, da bi Slovenija prosilcem lahko podelila mednarodno zaščito skladno s suverenostjo države. Kot je dodala, "lahko država vedno podeli več pravic, kot zahteva mednarodno pravo". Hojnik je dodala, da konkretnih primerov sicer ne pozna.

Kot dodajajo na ministrstvu, je Slovenija letos do konca aprila 2026 po dublinskem postopku v druge države predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito, v letu 2025 46, v letu 2024 68, v letu 2023 pa 13. Opozarjamo, da ne gre za deportacije, kot nekateri vztrajno navajajo, temveč za zakonite predaje v drugo državo članico EU, ki bo obravnavala njihovo prošnjo za mednarodno zaščito.