S protestom so želeli pozvati šolsko ministrstvo ter Mestno občino Ljubljana, naj se zavzameta za uresničitev rešitve prostorskih težav Filozofske fakultete (FF), ki bi študentom in zaposlenim zagotavljala normalne pogoje za delo. Rešitev, za katero se zavzemajo na FF, sta predlagala rektor in upravni odbor Univerze v Ljubljani, predvideva pa pridobitev objekta Šolskega centra Ljubljana na Aškerčevi 1. Pridobitev te stavbe bi bila bistveno cenejša od morebitne novogradnje, pa tudi urbanistično primernejša, sta zapisala dekan FF Božidar Jezernik in predsednica Študentskega sveta FF Janja Komljenovič.
Dekan Božidar Jezernik je izrazil bojazen, da šolsko ministrstvo nima pravega posluha za Filozofsko fakulteto. "Na ministrstvu mislijo, da je Filozofska fakulteta v primerjavi z raznimi šolami za podjetništvo, nepotrebna. V nasprotnem primeru bi našo prostorsko stisko vsaj opazili," je za 24ur.com povedal Jezernik in dodal, da vlada kljub prostorskim težavam ni omejila vpisa na FF, ki ga je predlagalo vodstvo fakultete. "Iz tega je mogoče sklepati, da na ministrstvu za šolstvo ne vedo, da naše predavalnice niso raztegljive."
Podobnega mnenja je bil prorektor ljubljanske univerze Ivan Leban, ki je v imenu rektorja Jožeta Mencingerja poudaril, da je rešitev, ki jo je predlagal upravni odbor univerze, uresničljiva. Po njegovih besedah trditve, da univerza nima prioritetne liste za reševanje prostorskih težav svojih članic, ne držijo, le problemov je preprosto preveč. V prostorsko problematiko univerze namreč sodijo še knjižnice, študentski domovi in športni objekti. Sicer pa je za kakovostno visoko šolstvo nujno potrebna ustrezna infrastruktura. Največ težav ima sicer univerza s pridobivanjem ustreznih zemljišč. Tako so zemljišče, ki ga je univerza že imela v lasti, 'naivno' odstopila državi, ki je tam zgradila ministrstvi za promet ter informacijsko družbo. "Obljuba z ministrovim podpisom v naši državi nič ne velja," je ob odobravanju študentov pripomnil Leban.
Po republiških normativih iz leta 1992 mora biti posameznemu študentu na razpolago devet kvadratnih metrov prostora, medtem ko jih FF študentom ponuja zgolj 2,2 metra. Kabinete, predvidene za učitelje, si deli celo osem učiteljev in sodelavcev, zato je v prostorih FF onemogočeno raziskovalno delo, opozarjajo na fakulteti. Za približno 7000 študentov je na voljo le čitalnica s 30 sedeži, fakulteta prav tako nima možnosti za organizirano prehrano in športne dejavnosti. Poleg tega na FF nimajo ustreznih prostorskih pogojev za uporabo sodobne didaktične in informacijske tehnologije, s prihajajočo reformo visokega šolstva pa bodo potrebovali še več ustreznih prostorov.
Kdo še sploh potrebuje nacionalne vede?
Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, rešitve prostorske stiske FF ni pričakovati pred prenosom izvajanja investicij z ministrstva na univerze, torej do 30. junija. Rešitev, ki jo predlagata rektor in upravni odbor ljubljanske univerze, je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Hermana Tomažiča časovno in finančno zahtevna ter ima tako dobre kot slabe strani, zato jo na ministrstvu še preučujejo. Ena izmed možnosti za rešitev prostorske stiske FF pa je tudi preselitev kemijske in računalniške fakultete na Brdo. Po prenosu izvajanja investicij na univerze bo sicer odločitev o novih prostorih FF sprejela Univerza v Ljubljani, kar pa ne pomeni, da bo ministrstvo v celoti prenehalo z aktivnostmi na tem področju, saj gre za zelo kompleksno vprašanje, je še pojasnil Tomažič. Če bi namreč FF pridobila prostore na Aškerčevi 1, bi se v prostorski stiski znašel Šolski center Ljubljana, ki domuje na tem naslovu in bo še vedno v pristojnosti šolskega ministrstva.
