Pred sodno palačo v Ljubljani je danes protestiral Albin Mlakar iz Žirov na Gorenjskem, ki je pred petnajstimi leti kot sopotnik v vozilu s hudimi poškodbami preživel prometno nesrečo. Leta 1995 je vložil tožbo proti Zavarovalnici Triglav za izplačilo odškodnine zaradi izgube na dohodku v višini 22,6 milijona tolarjev.
Ministrstvo za pravosodje je seznanjeno s primerom Albina Mlakarja. "Ministrstvo je pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani podalo zaprosilo za poročilo o ugotovitvah in ukrepih, ki se nanašajo na časovni potek reševanja zadeve," je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica ministrstva za pravosodje Mojca Hardi. S sodišča so avgusta lani odgovorili s poročilom, v katerem so podrobno opisali reševanje primera. "Sicer pa minister za pravosodje tako dolgo reševanje navedene zadeve ocenjuje kot nedopustno," je povedala Hardijeva.
Za pojasnilo smo prosili tudi predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Jerneja Potočarja. V njegovem imenu je odgovoril svetovalec vrhovnega sodišča Gregor Strojin, ki je priznal, da je sojenje v Mlakarjevem primeru med leti 1995-2000 "res počasi teklo", ker Mlakarjev pravni zastopnik "ni predložil dokazov za podkrepitev zahtevka". "Zadeva pred sodišči od leta 2000 nemoteno poteka. Pred Višjim sodiščem bo na zadnjo pritožbo odločeno prednostno, to je v treh mesecih od prejema zadeve," je povedal Strojin. Odločitev sodišča naj bi tako bila znana v začetku marca.
Mlakar protestira, ker je Višje sodišče v Ljubljani njegov primer že trikrat razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje na Okrožno sodišče v Ljubljani. Če bo višje sodišče tudi po četrti Mlakarjevi pritožbi sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, se obeta še četrto sojenje. Po mnenju tožnika in njegovega pravnega zastopnika Stanislava Klepa sodstvo pričakuje, da bo Žirovec, ki že enajsto leto čaka, da se bo zadeva premaknila s prvostopenjskega sodišča, obupal in odstopil od odškodninskega zahtevka.
Zavarovalnica Triglav je Mlakarju sicer priznala nematerialno škodo, ne pa tudi odškodnine zaradi izgube dohodka, ki je posledica njegovega zdravstvenega stanja. Odvetnik zavarovalnice je na zadnjem, tretjem sojenju zapovrstjo navajal, da je zavarovalnica tožniku sicer pripravljena plačati razliko za izgubo na dohodku v primeru, če bi delal na slabše plačanem delovnem mestu kot je delal pred prometno nesrečo. Nikakor pa mu ni pripravljena plačati zahtevanega zneska, češ da Mlakar ni 100-odstotni invalid. Zavarovalnica meni tudi, da tožnik nima lastnosti invalidne osebe in da je sposoben za delo v svojem poklicu. V "najslabšem primeru", navaja Zavarovalnica, bi bila Mlakarju pripravljena plačati neto, "ne pa bruto povprečne plače delavca njegove izobrazbe".
Leta 1991 je takrat 26-letni Mlakar kot sopotnik v prometni nesreči doživel pretres možganov, trojni zlom spodnje čeljusti, zlom hrbtenice (diagnoza: "zdrobljen zlom telesa četrtega ledvenega vretenca"). Njegov obraz je bil zmaličen, saj so zdravniki potrdili, da je imel rano na spodnjem ustnem preddvoru, na zgornji ustnici, številne rane na desnem kolenu, udarnine leve rame, rana natretjem prstu leve roke. Mlakar trpi za "postkomicijskim sindromom", zaradi česar je pozabljiv, se ne more zbrati, sodnica okrožnega sodišča pa mu je v zadnji sodbi prisodila odškodnino 1 milijon tolarjev.
Zavod za zaposlovanje je Albina zaradi nezmožnosti za delo že zdavnaj izbrisal iz registra brezposelnih. Odvisen je od 40 tisoč tolarjev socialne pomoči, sinu pa s svojo borno pokojnino pomaga ostarela mati, ki je na berglah in bi bila sama potrebna pomoči.
Kljub temu, da Mlakar vsa leta po prometni nesreči ne more dobiti ustrezne zaposlitve, pa je okrožna sodnica Vesna Bergant Rakočević kot prepozno zavrnila zaslišanje tožnikovega lečečega zdravnika. V zadnji, tretji sodbi, mu je sicer priznala odškodnino v višini enega milijona tolarjev, ki je po mnenju Mlakarjevega pravnega zastopnika "žaljivo nizka".
Glede na to, da je predpristopni svetovalec EU za področje pravosodja v svojem poročilu že pred tremi leti izrecno poudaril, da višji sodniki v Sloveniji premalo sodijo in večinoma vračajo zadeve v ponovna sojenja na okrožna sodišča, je Mlakarjev primer eden od tistih, ki takšno stanje samo še potrjujejo.
