Vrnimo se v leto 2021, ko so se v prestolnici zbirali nasprotniki vlade in protikoronskih ukrepov. Večini bo v spominu ostal 5. oktober, in sicer kot dan, ko je v prestolnici prevladal kaos, ko je bila Ljubljana prekrita s solzivcem, več ljudi pa je bilo poškodovanih in pridržanih.
Prav takrat je potekal vrh EU–Zahodni Balkan, vlada pa je prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktivirala 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih Policije in zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda sprejela sklep o omejitvah oz. prepovedala gibanje na določenih območjih v Ljubljani, okolici Brda pri Kranju in na Bledu, in sicer 5. in 6. oktobra 2021.
Kljub temu se je v prestolnici po oceni Policije zbralo okoli 3000 protestnikov, ki so tam vztrajali približno šest ur. Proti koncu se je mirni protest sprevrgel v nasilne izgrede. Pravzaprav se je struktura protestnikov, ki so vztrajali na ljubljanskih ulicah, zvečer močno spremenila. Tam so bili predvsem mlajši moški s kapucami, ki so provocirali policiste.
Zgodilo se je tudi več incidentov, protestniki so med drugim obkolili vozilo tuje delegacije, ko je Policija prijela raperja Zlatka, pa so v njihovo vozilo metali jajca. Po zraku so letela pirotehnična sredstva, kamni, steklenice in drugi predmeti. Organizatorja protesta Zorana Stevanovića pa so pridržali.
Da bi razgnali ljudi, so policisti na območju širšega centra Ljubljane večkrat uporabili prisilna sredstva. Že takrat se je – tako med tistimi, ki so bili udeleženci protesta, tistimi, ki so se v središču mesta znašli pomotoma in tistimi, ki so proteste prek prenosov spremljali na daljavo – pojavilo vprašanje, ali je bila takšna uporaba prisilnih sredstev res potrebna.
Med drugim so policisti uporabili vodni curek, plinska sredstva, penaste naboje, konjenico in službene pse.
Na različnih lokacijah je Policija uporabila vodni top, vodi v njem pa je bila dodana zmes plinskega sredstva. Uporabila je skupno nekaj več kot 400 plinskih nabojev in plinskih bomb. Plinski naboji se izstrelijo s posebnim orožjem v zrak in delujejo z razpršitvijo na tleh, ostalo pa so bile plinske bombe, ki se aktivirajo ročno.
Pridržali 25 oseb, več oseb je moralo v bolnišnico, tudi policistov
Policisti so pridržali 25 oseb, 22 med njimi na podlagi določil Zakona o nalogah in pooblastilih Policije, večinoma je šlo za kršitelje javnega reda in miru. Tri osebe so bile pridržane zaradi suma storitve kaznivega dejanja Hujskanje k upiranju in kaznivega dejanja Preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. Ena od njih se je sama zglasila na policijski postaji na območju Gorenjske.
Po uradnem poročilu sta bila lažje poškodovana dva protestnika, ki sta se nadihala plinskih sredstev, ena oseba je v policijskem postopku izgubljala zavest, zaradi česar so ji nudili prvo pomoč, pozneje pa so jo oskrbeli v UKC Ljubljana. Lažje poškodovanih je bilo tudi šest policistov, v katere so prileteli različni predmeti.
Na Generalni policijski upravi (GPU) so očitke o prekomerni uporabi zavrnili in dodali pojasnilo, češ da sta bili poškodovani samo dve osebi. Pojasnili so, da so bila uporabljena predvsem plinska sredstva, ki "puščajo relativno majhne posledice, njihov učinek pa je velik". Podatkov o tem, koliko ljudi, tudi naključnih mimoidočih, je imelo zaradi plinskih sredstev težave z dihanjem ali pekoč občutek v očeh, sicer ni.
Pri varovanju shoda so sodelovali različne policijske enote policijskih uprav, posebna enota, konjenica, policisti vodniki službenih psov, specialna enota, letalska policija ter center za varovanje in zaščito. Za pomoč so glede na besede GPU poklicali policiste "tako rekoč vseh policijskih postaj".
Lorbek: Naša navodila so bila, da moramo čim prej in učinkovito zagotoviti javni red
Po izgredih je nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar naročila najobsežnejši nadzor nad delom Policije v njeni zgodovini - poročilo o ravnanju policije na protivladnih prostostih v letih 2020 in 2021 je dolgo kar 161 strani. Kot je že takrat poročala Mladina, poročilo vsebuje tudi razkritje nezakonitih ravnanj policije, nezakonitih pridržanj ter nesorazmerne in nezakonite uporabne prisilnih sredstev, prirejanja in ponarejanja uradnih dokumentov in neprimerne komunikacije med operativnimi štabi in policisti na terenu.
Nekaj izsekov poročila, v katerem je vidna komunikacija, si lahko preberete spodaj.
Kaj je ob dogajanju povedal takratni vodja operativnega štaba in direktor uprave uniformirane policije na GPU Danijel Lorbek? V oddaji 24UR ZVEČER je pojasnil, da so bila njihova navodila, da morajo policisti čim prej in učinkovito zagotoviti javni red, tudi z uporabo prisilnih sredstev. "Ocenjujemo, da je bila uporaba teh prisilnih sredstev zakonita, tudi strokovna," je dejal in še pojasnil, da je Policija morala uporabiti vsa sredstva, ki jih je imela na voljo, saj je bil javni red huje in množično kršen.
Specializirano državno tožilstvo: Prijava zoper Lorbka je bila ovržena
S Specializiranega državnega tožilstva so sporočili, da zadeva glede shoda, ki je potekal 5. oktobra 2021, še ni v celoti rešena. Zaradi interesa preiskave nam več informacij niso mogli podati.
So pa na tožilstvu potrdili, da je bila ovržena prijava zoper Danijela Lorbka. "Ker se ni potrdil sum, da je vodstvo Operativnega štaba PU Ljubljana zaradi njega sprejelo odločitev za razpustitev shoda dne 5. oktobra 2021 in odločitev za prvo dovoljene za prisilna (plinska) sredstva zoper množico," razlagajo na tožilstvu.
Sicer je poseben oddelek Specializiranega državnega tožilstva v času od leta 2021 do 2023 prejel 27 prijav, tako od fizičnih oseb kot tudi od državnih organov, zoper skupno 69 policistov, zaradi razlogov za sum, da so storili kazniva dejanja zoper uradno dolžnost v času varovanja protestnih shodov od 26. maja 2020 do 19. februarja 2022. V nekaterih zadevah so bile prijave podane tudi zoper vodstveni kader Policije.
Prijave so bile zavržene, ker ni bil podan utemeljen sum, da so policisti pri varovanju protestnih shodov ravnali nezakonito, očitki pa so bili različni, glede na naloge, ki so jih v času varovanja shodov opravljali.
KOMENTARJI (310)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.