Slovenija je v petek Hrvaški poslala diplomatsko noto, v kateri je protestirala zaradi odločitve hrvaške vlade o podaljšanju koncesije hrvaški naftni družbi INA za iskanje nafte in plina v severnem Jadranu, saj naj bi Hrvaška z njo posegla na območje Jadrana, ki še ni razmejeno. Po preučitvi koordinat v odločitvi hrvaške vlade, sprejeti 5. januarja, naj bi na MZZ ugotovili, da območje, za katerega je izdana koncesija, delno posega na območje, kjer meja še ni določena. Slovenija se je bila zato dolžna odzvati in je ukrepala po običajni diplomatski poti, torej z diplomatsko noto, so poudarili na MZZ.
V noti je zapisano, da je Hrvaška z odločitvijo enostransko posegla na območje nad morskim dnom, na njem in pod njim, ki še ni sporazumno razdeljeno in katerega del pripada tudi Sloveniji kot naslednici SFRJ. To je "nedopustna in nesprejemljiva poteza", s katero je Hrvaška prekršila izjavo o izogibanju incidentov, sprejeto na skupni seji slovenske in hrvaške vlade na Brionih junija 2005, piše v noti.
Kot poroča hrvaški časnik Večernji list, hrvaško zunanje ministrstvo note ni razumelo le kot protest zaradi sporne slovensko-hrvaške meje na morju, temveč kot vztrajanje, da je treba celotni Jadran še razdeliti.
Slovenija v noti ubira pristop na ravni pobude, s katero je vodja SNS Zmago Jelinčič predlagal mednarodno konferenco o sukcesiji Jadranskega morja, piše časnik. "Kot trdijo v hrvaški diplomaciji, je zamisel, da bi morali izvesti sukcesijo Jadranskega morja, sedaj prvič prelita v pisno obliko in uradno komunikacijo med Ljubljano in Zagrebom," piše Večernji list. Po navedbah hrvaškega zunanjega ministrstva je takšna interpretacija mednarodnega prava nesprejemljiva, saj ne upošteva konvencije ZN o mednarodnem pomorskem pravu, še poroča časnik.
MZZ se je že odzvalo na informacije hrvaških medijev. V sporočilu za javnost pojasnjujejo, da je v noti z dne 23.1.2007 izrazilo protest Ministrstvu za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Hrvaške zoper to odločitev, ki je še eden v vrsti poskusov, s katerimi želi Hrvaška z notranje pravnimi akti prejudicirati razmejitev na morju, razmejitev morskih pasov, morskega dna in podzemlja med državama.
"Ministrstvo za zunanje zadeve je z omenjeno diplomatsko noto zaščitilo vitalne interese Republike Slovenije in pozvalo hrvaško stran, da se v prihodnje vzdrži vseh enostranskih dejanj, ki so v nasprotju z dogovorom obeh držav, da bosta do dokončne in sporazumne določitve državne meje spoštovali stanje na dan 25.6.1991," so še zapisali na MZZ.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.