Proti resoluciji, za mediacijo

V državnem zboru je potekal sestanek koordinacije parlamentarnih strank, ki ga je sklical premier Janez Janša, nanj pa povabil tudi tri ministre - zunanjega Dimitrija Rupla, notranjega Dragutina Mateja in ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja - ter predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija.

Koordinacija je večinsko ocenila, da v tem trenutku sprejemanje resolucij o meji s Hrvaško ni potrebno, "saj trenutno nobena resolucija ne prispeva k temu, da bi konkretna odprta vprašanja s Hrvaško hitreje reševali", je po sestanku povedal premier Janez Janša. Kot je dejal, bodo okrepili dvostranska prizadevanja za rešitev odprtih vprašanj, sicer pa so udeleženci sestanka večinoma podprli tudi možnost iskanja rešitve s posredovanjem tretjega, mediacijo.

Kot je pojasnil, ga je zanimalo tudi "neformalno stališče parlamentarnih strank, ali so naklonjene temu, da bi v primeru, če ne bi prišlo do dvostranske rešitve, poklicali na pomoč tretjega", torej stališče do mediacije. Ugotovil je, da "z redkimi izjemami to omizje ne zavrača te možnosti", saj ima Slovenija zelo močne argumente.

Vladnega predloga resolucije o meji s Hrvaško na koordinaciji niso obravnavali. Kot je pojasnil premier, MZZ oziroma strateški svet za zunanjo politiko pri MZZ predloga resolucije nista niti pripravila, ampak sta pripravila "neko gradivo za pripomoček DZ v primeru, če bi bila sprejeta odločitev, da se gre v sprejemanje resolucije". "Ker smo danes ugotovili, da razen dveh parlamentarnih strank ostali menimo, da v tem trenutku ni neke urgentne potrebe, da se takšna resolucija sprejme, se nismo spuščali v besedilo," je pojasnil.

Kot sta po sestanku povedala predsednika SLS in SNS, Janez Podobnik in Zmago Jelinčič, bosta stranki vztrajali pri svojih resolucijah, ki sta ju že vložili v parlamentarni postopek. Premier Janša je dejal, da so ju sicer prosili, naj razmislijo o tem, da bi predloga umaknili iz obravnave, če pa se za to ne bosta odločili, "razprava v DZ bo, skoraj zagotovo pa ne tudi njune potrditve, če bo tudi na glasovanju izražena volja, kot je bila na današnjem sestanku".

O morebitnem razpisu referenduma o vstopu Hrvaške v EU niso govorili, je dejal Janša. Kot je dodal, je dejstvo, da pomeni referendum "neko možnost, ki pa je tudi časovno zelo oddaljena glede na našo zakonodajo", zato po njegovi oceni "ne gre za resno zadevo".

Predsednik SD Borut Pahor se je strinjal, "da v tem trenutku glede na nekatere namere vlade, ki jih je povedal predsednik, ni potrebno sprejetje resolucij," ki sta ju predlagali SLS in SNS.

Predsednik LDS Jelko Kacin je prav tako menil, da "v tem trenutku s kakršnokoli resolucijo ne bi prišli daleč" in da "v ničemer ne bi prispevala k ustvarjanju dobre klime" za reševanje problemov; nasprotno, zdi se mu korak v zaostrovanje.

Predsednik NSi Andrej Bajuk je menil, da lahko Slovenija tudi brez sprejetja resolucij izvaja zunanjo politiko na podlagi širokega konsenza, zapisanega v temeljni ustanovni listini in brionski izjavi. Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da njegova stranka ne podpira sprejetja resolucij, tudi ne tistih SLS in SNS, ker "ne prinašajo boljših izhodišč za reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško".

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Matej Lahovnik je današnje pogovore označil kot pomembne in dodal, da so se v primeru sprejetja novih korakov glede odnosov s Hrvaške dogovorili za nova tovrstna srečanja "ob zavedanju, da je tema odnosov s Hrvaško tako pomembna, da presega mandat ene vlade".

Sporazum o predsedovanju uniji

Na sestanku za zaprtimi vrati so tudi dosegli soglasje o podpisu sporazuma vseh parlamentarnih akterjev o sodelovanju pri pripravah na predsedovanje Slovenije EU v prvi polovici leta 2008 in samem predsedovanju. Kot je po srečanju pojasnil premier Janša, naj bi sodelujoči na srečanju v sedmih do desetih dneh dali pripombe na danes predlagano besedilo dokumenta, nato pa bodo oblikovali končno besedilo.

Opozicija izraža pomisleke predvsem glede petega člena predloga sporazuma, ki določa, da si bodo podpisniki sporazuma prizadevali, da aktivnosti, povezanih s predsedovanjem uniji, ne bodo obremenjevali z zadevami izključno notranjepolitičnega pomena.

Obravnavali so tudi predlog ustavnega zakona o izbrisanih, s katerim naj bi po predlogu vlade omogočili individualno reševanje vsakega primera posebej. V opoziciji menijo, da želi z njim vlada izigrati odločbe ustavnega sodišča, v skladu s katerimi bi morali od 26. februarja 1992 vrniti stalno prebivališče vsem, ki so bili nezakonito izbrisani iz
registra stalnih prebivalcev. Janša pa je dejal, da je "tudi zaradi drugačne geometrije v državnem zboru prišlo do večje pripravljenosti za to, da se rešitev išče v okviru ustavnega zakona, vendar pa pod pogojem, da se bolj zbližajo vsebinske rešitve".

Največ pokraji 14

Sodelujoči so se posvetili tudi pokrajinski zakonodaji. Večinsko stališče je, da je število štirinajst zgornja meja za pokrajine, in tudi večina sodelujočih se je strinjala, da bo z neko idealno, kompromisno rešitvijo to število mogoče tudi doseči, ne pa ga preseči, je po koordinaciji parlamentarnih strank dejal premier Janez Janša.