Slovenija

Proti stigmatizaciji duševnega zdravja: Nisi okej? Povej naprej.

Ljubljana, 11. 10. 2021 18.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
1

Obstaja več razlogov, zakaj mnogi v Sloveniji, ki se znajdejo v duševni stiski, ne dobijo pravočasne ali ustrezne strokovne pomoči: od pomanjkanja specialistov, dolgih čakalnih vrst za obravnavo pri njih in pomanjkljive zakonske urejenosti področja do stigme, ki ljudi odvračajo od iskanja pomoči. Na NIJZ želijo narediti korak proti stigmatizaciji duševnega zdravja z nacionalno kampanjo Nisi okej? Povej naprej. Opažajo namreč, da so kljub večjemu ozaveščanju o duševnem zdravju stereotipi, predsodki in diskriminacija še vedno močno prisotni v slovenskem prostoru. Začeli so z uvodno okroglo mizo.

Uvodni dogodek prve nacionalne kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja Nisi okej? Povej naprej., je danes potekal na NIJZ v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva. 

Desetletja zanemarjanj v Sloveniji so privedla od pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje, do strukturne stigme in prezrtih potreb po podpori in krepitvi duševnega zdravja, ki je ključna osnova družbenega razvoja. "Slovenijo pesti kadrovsko in programsko podhranjen sistem skrbi za duševno zdravje na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega in zdravstvenega varstva, neustrezna podpora osebam s težavami v duševnem zdravju na njihovem domu in v skupnosti, neustrezna podpora ranljivim družinam. Veliko pomanjkanje specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov, zakonska neurejenost sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, zakonska neurejenost področja psihoterapije, nedopustno dolge čakalne dobe na prve preglede, slaba dostopnost do psihološke in psihoterapevtske pomoči, je le nekaj težav, s katerimi se soočamo v Sloveniji," so že ob ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pred petimi dnevi opozorili na Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ).

Uvodni dogodek prve nacionalne kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja 'Nisi okej? Povej naprej.'
Uvodni dogodek prve nacionalne kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja 'Nisi okej? Povej naprej.' FOTO: NIJZ

Odločevalci so sicer v letu 2018 v državnem zboru sprejeli Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028, Program MIRA. Gre za prvi organiziran in celovit pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije, k sistematični preventivi in k celoviti in povezani skrbi za osebe, ki že imajo težave v duševnem zdravju. "A žal v kratkem času ni mogoče zapolniti velike vrzeli. Trenutno smo, tudi zaradi posledic covidne epidemije, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale," je ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja med drugim izpostavila Jožica Maučec Zakotnik, pobudnica in začetnica Nacionalnega programa za duševno zdravje, Programa MIRA. 

Nisi okej? Povej naprej

Na NIJZ so v boj proti stigmatizaciji duševnega zdravja stopili s prvo nacionalno kampanjo Nisi okej? Povej naprej. Pripravili so uvodno okroglo mizo, kjer so skupaj z drugimi deležniki iz različnih branž predstavili problematiko. Opažajo namreč, da so kljub večjemu ozaveščanju o duševnem zdravju stereotipi, predsodki in diskriminacija še vedno močno prisotni v slovenskem prostoru. Cilj kampanje je torej znižati stopnjo stigmatizacije težav v duševnem zdravju in spodbuditi ljudi k iskanju strokovne pomoči. Večinski delež pozornosti aktivnosti kampanje bo usmerjen v populacijo mladih, saj so trenutne razmere še posebej negativno vplivale na njihov vsakdan in s tem tudi na njihovo duševno zdravje. V manjšem obsegu bodo aktivnosti kampanje osredotočene tudi na splošno javnost in delodajalce.

Matej Vinko, specialist za javno duševno zdravje in vodja strokovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, je ob začetku današnje okrogle mize opozoril, da je stigma o duševnem zdravju prisotna na več ravneh. Stigmatizirani so tako ljudje, ki živijo z duševno motnjo, kot je stigmatizirano tudi samo iskanje pomoči. "Če govorimo o duševnem zdravju, moramo razumeti, da je to vseživljenjski proces," je dejal. Po njegovem mnenju je treba ljudem zagotavljati največ podpore v zgodnjih letih življenja.

Duševne težave so pogosto tabu tema, kar je eden izmed razlogov, da mladi, ki se znajdejo v stiskah, ne iščejo strokovne pomoči. Pri tem so jim lahko edinstvena podpora organizacije nevladnega sektorja, ki zaradi metod dela v neformalnem, bolj sproščenem vzdušju z mladimi lažje vzpostavijo zaupne in varne odnose.
Duševne težave so pogosto tabu tema, kar je eden izmed razlogov, da mladi, ki se znajdejo v stiskah, ne iščejo strokovne pomoči. Pri tem so jim lahko edinstvena podpora organizacije nevladnega sektorja, ki zaradi metod dela v neformalnem, bolj sproščenem vzdušju z mladimi lažje vzpostavijo zaupne in varne odnose. FOTO: Mladinska zveza Brez izgovorov Slovenija

'Največjo težo bremena nosijo tisti, ki so se že v preteklosti soočali s stiskami'

Vinko je pojasnil, kako je covidna epidemija vplivala na duševno zdravje prebivalstva. Po njegovih besedah se je stanje s pojavom novega koronavirusa poslabšalo, a je vidik, kako je epidemija vplivala na duševno zdravje, zelo kompleksen. Ne gre le za neposreden vpliv, kot sta denimo strah pred okužbo in širjenje okužbe na svoje bližnje. Pandemija je po njegovih besedah vplivala na naša vsakdanja življenja, saj smo bili priča velikim spremembam: "V kratkem času smo bili postavljeni pred izzive: kako spremljati, kaj se dogaja, da pravočasno prepoznamo tveganja, ki se pojavljajo, da bi lahko delovali preventivno in tako vplivali na dejavnike tveganja, predvsem za skupine prebivalstva, ki so v posebej ranljivem položaju." Ob tem je dodal, da je izziv tudi vprašanja, kako na podlagi teh ugotovitev ukrepati in pomagati čim večjemu delu prebivalstva, ki se je znašlo v različnih stiskah.

Vpliv epidemije je dolgotrajen, je poudaril Vinko. Na začetku se je kazal drugače, kot ga strokovnjaki prepoznavajo zdaj. Trenutno se najbolj odraža skozi večanje neenakosti in tem, da največjo težo bremena nosijo ravno tisti, ki so se že v preteklosti soočali s stiskami, je izpostavil Vinko. 

Branko Gabrovec, vodja projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva na NIJZ, se je strinjal z Vinkom, da je epidemija globoko zarezala v naša življenja, kar se očitno kaže pri dostopnosti do zdravstvenega sistema. Dejal je, da so na začetku epidemije na NIJZ pripravili različne ukrepe, ki bi olajšali spopadanje z novim koronavirusom: "Tako smo razmišljali, kaj lahko naredimo tudi na področju duševnega zdravja. Lahko rečem, da smo tudi kampanjo proti stigmi zasnovali med samim projektom in jo načrtovali za populacijo, ki smo jo že poznali in za katero smo tovrstne kampanje v preteklosti že pripravili." Ker so mladi tožili o večjih stiskah med šolanjem, so naredili raziskavo in prišli do zaskrbljujočih ugotovitev. Zato so se odločili, da se osredotočijo predvsem nanje. Tako je tudi nastala kampanja Nisi okej? Povej naprej.

O duševnih stiskah je treba spregovoriti naglas, menijo udeleženci okrogle mize.
O duševnih stiskah je treba spregovoriti naglas, menijo udeleženci okrogle mize. FOTO: Dreamstime

'Potrebno je destigmatizirati področje duševnega zdravja in ga vstaviti v naše vsakdanje življenje'

Prorektorica Univerze v Ljubljani Ksenija Vidmar Horvat, ki je med drugim zadolžena za ukrepanje ob covidni epidemiji na področju duševnega zdravja je povedala, da je njena ekipa oblikovala ekipo za okrevanje. Pripraviti se je želela na 1. oktober, ko so se študenti ponovno vrnili na fakultete. "Ideja je bila, da pripravimo nabor ukrepov, predvsem pa, da smo pripravljeni na nekaj, kar nas čaka. Moram reči, da po 10 dneh študijskega procesa še vedno ne vemo, kaj nas v resnici čaka, s čim imamo opraviti. Zagotovo pa vemo, da smo s pomočjo raziskave NIJZ dobili jasen vpogled, da v naši družbi obstaja stiska, ki je organizacijsko specifična, in da se moramo na to stisko odzvati. Gre za ukrepe, ki bodo najverjetneje neposredno povezani s covidom-19, a stiska ni povezana samo s covidom, ampak tudi z obdobjem po njem, ki bo daljše," je izpostavila prorektorica. 

Naloga njene ekipe je organizacijsko pripraviti strokovno podporo in pomoč tako študentom kot zaposlenim, da pravilno zaznajo stisko, tako pri sebi kot pri drugih, in najdejo pravi naslov strokovnjakov, na katerega se lahko obrnejo. Ob tem je omenila, da Univerza v Ljubljani že ima psihosocialno svetovalnico, naslednji korak pa je, da to organizacijsko prenesejo tudi na vse slovenske univerze. 

Najpomembneje se ji zdi, da se informacije o stiskah prenesejo tudi v akademsko okolje. Treba je destigmatizirati področje duševnega zdravja in ga vstaviti v naše vsakdanje življenje, v našo zavest, je prepričana. 

Stiske študentov med covidno epidemijo 

Predsednik študentske organizacije Maribor Dejan Glazer je potrdil, da so se stiske mladih v covidnem času povečale, zato so v njihovi psihološki svetovalnici organizirali več svetovalnih ur. Z raziskavo, ki so jo izvedli skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije, pa so ugotovili, zakaj je prišlo do večjih stisk. Eden izmed razlogov je bil, da so se zaprli študentski domovi in so se študenti morali vrniti v domače okolje. Nekateri so bili tako primorani študijske obveznosti opravljati v težjih pogojih, na primer več bratov in sester je moralo spremljati različna predavanja pod isto domačo streho. Stiske je okrepil tudi upad ponudbe študentskega dela, zaradi česar je marsikateri študent zopet postal odvisen od staršev. Nekateri pa so se morali voziti kilometer ali dva, da so vzpostavili internetno povezavo, je nekaj razlogov za stiske izpostavil Glazar.

Zaradi različnih stisk, ki so jih izpostavili mariborski študenti, so predstavniki študentske organizacije Maribor ob svetovalnici organizirali stike, kjer so ob upoštevanju pogojev NIJZ omogočili študentom, da so se srečali in pogovorili ob pijači. "Pogoj je bil ena na ena. Prijatelja sta se lahko prijavila in prišla," je pojasnil Glazar in dodal, da so nekatere usmerili tudi na psihološke svetovalnice, če so to potrebovali. V tem šolskem letu pa že načrtujejo okrogle mize o motnjah hranjenja.

Vrnitev študentov iz študentskih domov, v domače okolje, je marsikomu povzročilo stisko.
Vrnitev študentov iz študentskih domov, v domače okolje, je marsikomu povzročilo stisko. FOTO: Shutterstock

'Česar ne izdavimo, nas slej kot prej zadavi'

Ambasador kampanje Aljoša Bagola, sicer oglaševalski kreativni direktor, ki ima osebne izkušnje z duševno stisko in je napisal knjigo o izgorelosti, je povedal svoje mnenje, zakaj je pomembno, da o duševnih težavah, ki nas tarejo, spregovorimo na glas: "Česar ne izdavimo, nas slej kot prej zadavi." Zdi se mu, da smo Slovenci nagnjeni k zatiranju čustev. "Preprosto nismo psihološko opremljeni z znanjem, da bi pravočasno ukrepali. Za povrh imamo Slovenci visok prag bolečine in odreagiramo oziroma poiščemo pomoč, ko je stiska zelo huda, kot je bilo v mojem primeru," je dejal. 

Bagola je prepričan, da je duševno zdravje valuta prihodnosti, v katero je treba intenzivno vlagati – tako kot družba kot država. Na tem področju namreč tudi po njegovem mnenju veliko stvari šepa. Izpostavil je, da je priti do psihiatrične pomoči težko, psihoterapevtska pomoč pa je za marsikoga že prava nagrada. Vse skupaj pa otežuje stigma ljudi do tovrstnih tematik. Prav zato si je tudi sam zadal nalogo, da pripomore k rahljanju tabujev o duševnih stiskah. Že pet let predava mladim o izzivih spopadanja s sodobno tehnologijo. Želi jim pomagati razumeti, kako jih funkcije tehnologije ugrabljajo in zlorabljajo njihove biološke potrebe po denimo pripadanju, kako so zaradi njih zmanipulirani in kako zaznamujejo njihova življenja. Opozoril je, da mnogo mladih zaradi družbenih omrežij ne ločijo več med resničnim in fiktivnim življenjem. Za njih je vse fizično, spojeno. "Zaradi tega smo priča marsikaterim zlorabam, ki se jih mladi niti ne zavedajo," je dejal.

Ambasador kampanje Nisi okej? Povej naprej. je tudi tetovator, gorski reševalec in glasbenik Sašo Dudić, ki ima prav tako izkušnjo s težavami v duševnem zdravju. Povedal je, da tudi on ni ubežal predsodkom in stigmi, ko se je soočal tako s prekomerno težo kot z anoreksijo. Meni, da je največji problem stisk domino efekt: "Začne se z malim, ko se razvije, tako zraste, da se ne znamo spopasti z njim."

Ob tem je opozoril, da ni vsaka pomoč primerna za vsakogar. Pomembno se mu zdi, da se osebi s težavami oziroma v stiski ne ponudi zgolj pomoč, ampak se ji poišče pravo pomoč. A dokler ne bodo ljudje s težavami z duševnim zdravjem v družbi obravnavani enako, kot če imajo zlomljeno roko, v družbi na tem področju ne bo napredka, je prepričan. Ob tem je dodal, da je treba o psihičnih stiskah govoriti naglas, tako kot govorimo o zlomljeni roki.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

batom@pinkponk.com
11. 10. 2021 19.09
+3
Potrebno je... pa boste?