Prav to je bil po besedah premiera Drnovška glavni in odločilni razlog za nakup francoskega sokola 900 EX. Protidobave so torej zakonska obveza. Zakon o temeljnih razvojnih programih namreč v tretjem členu vladi nalaga, da lahko posle o nakupu orožja, kar naj bi devet milijard tolarjev vredni Falcon bil, sklepajo le, če partnerji našim podjetjem zagotovijo posle v enaki vrednosti. Na tak način naj bi po nekaterih podatkih sicer delovala kar tretjina svetovne trgovine. Tudi posel s Falconom naj bi bil tak, delež protidobav pa sto odstoten. V posel naj bi bila vključena tudi naša orožarska podjetja.
"Pomembno je, da je sekcija obrambne industrije posredovala proizvajalcu osnovne podatke o članicah, ključnih produktih in kompetencah, na osnovi katerih je dobavitelj v svoje programe vključil določena podjetja s tega seznama," pojasnjuje Dušan Bevc z Gospodarske zbornice Slovenije.
Da ni podatkov, kdo in predvsem kaj bo Francozom prodajal, je kriva vladna uredba, ki urejanje protidobav v celoti prepušča proizvajalcu, v tem primeru Dassaultu. Ta mora v petih letih, kot določa pogodba, zagotoviti za vsaj 35 milijonov dolarjev poslov.
"Sam sistem nadzora temelji na tem, da se prizna kot protidobava šele takrat, ko je posel narejen. Da se sploh prizna kot posel, pa je potrebno zagotoviti vzročnost, torej posledico aktivnosti tega tujega dobavitelja, ter dodatnost poslov," dodaja Bevc.
Ali bo Dassault izpolnil svojo pogodbeno obvezo ali ne, bo znano šele po petih letih. Če ne, jih čakajo pogodbene kazni, ki pa naj bi bile po naših podatkih nižje od tistih, ki bi jih morala vlada plačati ob odpovedi naročila, torej nižje od petih milijonov ameriških dolarjev.