Protikoronski ukrepi za več kot 55 odstotkov vprašanih nepravični

Kot so pojasnili, odstotek zadnje štiri valove raziskave upada, kar je verjetno povezano z bolj sproščenimi ukrepi. 43,3 odstotka anketiranih oseb meni, da ukrepi posegajo v pravice v ustrezni meri glede na trenutno stanje pandemije, ta odstotek se je od predhodnega vala raziskave zvišal.

Da bi morale na splošno za cepljenje veljati manj stroge omejitve kot za necepljene, meni 50,4 odstotka vprašanih. 41,7 odstotka anketirancev meni, da bi morale biti vse dejavnosti oz. storitve dostopne vsem brez dokazil o prebolevnosti, cepljenju ali negativnem testu (PCT).

V največji meri anketiranci podpirajo izpolnjevanje pogoja PCT pri obisku gledališč in kinodvoran, ogledu športnih dogodkov v živo in pri obisku notranjosti lokala oz. restavracije. Anketiranci se najmanj strinjajo z izpolnjevanjem tega pogoja pri obisku zdravnika in zobozdravnika ter pri obisku terase lokala oz. restavracije.

Skoraj petkrat več anketirancev, ki so cepljeni, v primerjavi s tistimi, ki niso cepljeni, podpira izpolnjevanje in preverjanje PCT-pogoja na delovnem mestu.

Med najpogostejšimi razlogi za necepljenje skrb za dolgoročni vpliv na zdravje 

Podatki iz 16. vala raziskave kažejo, da je 54,8 odstotka vprašanih oseb že prejelo dva odmerka cepiva proti covidu-19, 12,8 odstotka en odmerek cepiva. 0,6 odstotka anketirancev je poročalo, da so prejeli že tretji poživitveni odmerek cepiva. Četrtina anketirancev je navedla, da se ne namerava cepiti.

Necepljene anketirance so spraševali po razlogih za odločitev, da se ne bodo cepili. Prevladuje skrb za dolgoročni vpliv na zdravje (65 odstotkov vprašanih), zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju (64,7 odstotka) in mnenje, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk (63,6 odstotka). 58,2 odstotka vprašanih meni, da cepivo ni varno.

Tudi v 16. valu raziskave je večina, 76,6 odstotka anketirancev, imela določene težave mesec dni po preboleli okužbi z novim koronavirusom. Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih je poročala skoraj polovica prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina pa je navajala bolečine v mišicah in sklepih ter težave s koncentracijo in pomnjenjem. O motnjah spanja je poročala petina anketirancev.

Na vprašanje glede povečanja telesne teže med pandemijo je 57,3 odstotka ljudi odgovorilo, da je ta ostala enaka, vendar pa je o povečanju telesne teže poročalo 25,6 odstotka vprašanih.

Raziskavo NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA izvajajo na vzorcu oseb, starih od 18 do 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra, v devetnajstih ponovitvah. 16. val raziskave je potekal od 21. do 23. septembra na vzorcu 1026 odraslih oseb.