Protikorupcijski zakon neskladen z ustavo?

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje prvega odstavka 46. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Postopek za oceno ustavnosti so začeli na zahtevo varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik. Škodljive posledice, ki bi nastale, če bi se sporna določba izvrševala, bi po njeni oceni pretehtale nad škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se določba ne bi izvrševala.

Člen, ki je v presoji, se glasi: "Podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev in oseb, odgovornih za javna naročila, so ne glede na omejitve, ki jih določa zakon o varovanju osebnih podatkov in davčnih tajnostih, javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti." Varuhinja izpodbija sporni člen, če se nanaša na osebe, odgovorne za javna naročila. Izpodbijani ureditvi očita neskladje z ustavo glede varstva pravic zasebnosti, varstva osebnih podatkov in načela pravne države. Zakonska ureditev, ki določa javnost podatkov o premoženju oseb, pridobljenem v času izvajanja dejavnosti oziroma delovnih obveznosti, naj ne bi izpolnjevala zahtev, ki jih za dopustnost posega v človekove pravice določa ustava. Varuhinja meni, da ureditev v nasprotju s splošnim načelom sorazmernosti posega v zasebnost oseb, odgovornih za javna naročila, ki so po svojem statusu uradniki oziroma javni uslužbenci. Kot taki naj ne bi bili odgovorni javnosti, ampak delodajalcu.

Državni zbor in vlada ne podpirata začasnega zadržanja izpodbijane določbe, saj ocenjujeta, da bi bile posledice začasnega zadržanja hujše, kot če bi se izpodbijana določba izvrševala. Namen zakona naj bi bil krepitev delovanja pravne države z metodami in ukrepi za krepitev integritete in transparentnosti v javnem življenju ter preprečevanje korupcije, še posebej glede ravnanja z javnimi sredstvi. Osebe, odgovorne za javna naročila, naj bi opravljale pomembne in odgovorne naloge v postopkih javnega naročanja in naj bi bile izpostavljene velikim korupcijskim tveganjem. Tudi zato je zakon poleg funkcionarjev posegel tudi v informacijsko zasebnost teh oseb. Določbe o nadzoru premoženja naj bi temeljile na pritegnitvi sodelovanja javnosti v nadzorno funkcijo, saj lahko protikorupcijska komisija prek javnosti dobi podatke o morebitnih nepravilnostih pri prijavi oziroma povečanju premoženja. Vlada dodatno opozarja, da se na podlagi določbe objavi samo razlika v obsegu premoženja po posamezni vrsti premoženja. Meni, da bi zadržanje določbe povzročilo padec zaupanja javnosti v transparentnost ravnanja z javnimi sredstvi in povečalo korupcijska tveganja, s tem pa naj bi dosegli obraten namen od namena zakonodajalca. Navaja, da varuhinja škodljivih posledic ni natančneje opredelila.

Po presoji ustavnega sodišča pa so posledice, ki nastajajo z izvrševanjem izpodbijane določbe, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči njeno začasno zadržanje. Na podlagi izpodbijane določbe bi bili javno objavljeni osebni podatki javnega uslužbenca, skupaj s pridobljenim premoženjem v času članstva v razpisnih komisijah. Če bi ustavno sodišče zahtevi ugodilo in presodilo, da izpodbijana ureditev protiustavno posega v zasebnost javnih uslužbencev, javne objave njihovih osebnih podatkov za nazaj ne bi bilo mogoče več odpraviti. Delovanje oseb, odgovornih za javna naročila, je protikorupcijsko nadzorovano tudi z 41. členom zakona, po katerem so komisiji dolžne sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Zato po oceni ustavnega sodišča začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe nima drugih posledic, kot je, da se do končne odločitve podatki o pridobljenem premoženju teh oseb javno ne objavijo, kar ne vpliva na izvajanje drugih ukrepov za preprečevanje korupcije v postopkih javnih naročil.

Če bo ustavno sodišče presodilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo, se bodo na podlagi podatkov o premoženjskem stanju, ki so jih te osebe dolžne posredovati komisiji, lahko objavili tudi podatki o premoženju, ki so ga pridobile med članstvom v razpisnih komisijah.

Na komisiji so pričakovali takšno odločitev ustavnega sodišča

Na komisiji jih odločitev ustavnega sodišča ni presenetila. "Da javna objava podatkov teh oseb nesorazmerno posega v ustavno varovano pravico do zasebnosti in da je nesorazmerna tudi z nameni in cilji, ki jih zasleduje zakon, že od sprejema zakona dalje poleg varuhinje človekovih pravic opozarja tudi informacijska pooblaščenka. Upravičenost in tehtnost opozoril pa dokazuje dejstvo, da se v parlamentarni proceduri trenutno nahaja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki predvideva spremembo prvega odstavka 46. člena na način, da se premoženje oseb, odgovornih za javna naročila, izvzame iz sistema javne objave podatkov o premoženjskem stanju."

Po njihovih pojasnilih je osnovni namen določb o prijavi premoženja transparentnost, ki pa je dosežena tudi tako, da je sprememba premoženjskega stanja znana komisiji. Javna objava sprememb premoženjskega stanja zavezancev je v določenih primerih smiselna in upravičena, vendar mora biti ukrep sorazmeren, so dodali. Spornih podatkov sicer nikjer še niso javno objavili.

Na ministrstvu za javno upravo so ob sklepu ustavnega sodišča zapisali, da so spremenjene zakonske rešitve že v postopku obravnave. Vlada jih bo predvidoma obravnavala na četrtkovi seji in podala svoje mnenje. Predlagane spremembe je, kot so še sporočili, vložil poslanec LDS Borut Sajovic.