Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika

"Leon spet doma." S temi tremi besedami je glavni urednik pred kratkim ustanovljene Nacionalne tiskovne agencije Aleš Ernecl pospremil fotografijo, na kateri v dvorani Državnega sveta pozira z majico s podobo generala Leona Rupnika. Po pričakovanjih poteza ni ostala neopažena, pričakovana pa je bila tudi relativizacija zgodovine v zagovorih objave. 

Ob jasni provokaciji, ki naj bi na noge dvignila levi del slovenskega političnega telesa, je bilo na mestu vprašanje, kdo je Erneclu omogočil dostop do dvorane. "Gospod Ernecl ni bil gost Državnega sveta, o njegovem obisku nismo bili obveščeni, temveč je bil gost v Državnem zboru, ki tudi sicer skrbi za beleženje gostov in varnost," je na naša poizvedovanja odgovorila predstavnica Državnega sveta za odnose z javnostmi Patricija Šašek. Omenjena dvorana je v souporabi Državnega sveta in Državnega zbora, je pojasnila. 

Odzval se je tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca: "Zdi se mi nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta. Znano je, da je Državni svet drugi dom parlamenta in prvi dom civilne družbe, demokratičnosti in pluralizma. Gospod Ernecl je bil v stavbi parlamenta na povabilo predstavnikov Državnega zbora in je lahko vstopil v dvorano Državnega sveta, ker je le-ta v času, ko je Državni svet ne uporablja, odprta in dostopna vsakemu obiskovalcu stavbe parlamenta. Gospodu Erneclu in javnosti svetujem oz. bolje rečeno toplo priporočam nošenje oz. izobešanje slovenskih nacionalnih simbolov. Konec koncev bomo v tem mesecu praznovali svoj 30. rojstni dan in je za to najmanj 30 bolj pozitivnih in povezovalnih razlogov. Kot predsednik Državnega sveta in osebno pa se od vsakršnega razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma odločno ograjujem."

"V skladu s hišnim redom mora biti vsakdo, ki pride v Državni zbor primerno oblečen. Vrednostne ocene v zvezi s tem so različne. Če mene vprašate, je bila takšna majica neprimerna, ni mi pa znano, kdo je tega gospoda spustil s takšno obleko v Državni zbor," pa je provokacijo komentiral prvi med poslanci Igor Zorčič. 

Ernecl je bil sicer včeraj v Državnem zboru na obisku pri predsedniku SNS Zmagu Jelinčiču, ki se je na objavo odzval kratko in jedrnato: "Mislim, da gre zgolj za bedasto provokacijo in iskanje pozornosti. Eni s Che Guevaro in rdečo zvezdo, drugi z Rupnikom. Oboje je bedasto." Kot je znano, ima Jelinčič na vrtu doprsni kip Josipa Broza Tita. 

Ernecl je sicer v javnosti znan tudi po izjavi, da je urednik "novega slovenskega fašističnega medija". Pozneje je sicer trdil, da je šlo za ponesrečen sarkazem, vendar pa naklonjenosti skrajno desnim idejam tudi v svojih kasnejših objavah ni skrival. 

Leon Rupnik se je v slovensko zgodovino zapisal kot tisti domobranski general, ki je leta 1944, ko se je že napovedoval nemški poraz, na stadionu za Bežigradom z dvignjeno desnico prisegel tretjemu rajhu in Adolfu Hitlerju. "Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj," se je glasila prisega, ki so jo pozneje poskušali njegovi zagovorniki relativizirati, češ da je izbral manjše zlo in da pravzaprav ni prisegel Hitlerju. A dejstva govorijo drugače - prisegli so na Hitlerjev rojstni dan, v prisegi omenili "vodjo velike Nemčije", v govoru prej pa je bilo jasno povedano, komu prisegajo.  

Hitlerju je ostal zvest vse do konca, trdi zgodovinar Jože Pirjevec, kar dokazuje z njegovim pozivom Slovencem, naj se pridružijo domobrancem: "Naše domobranstvo, ki se bori hrabro in uspešno, drži ramo ob rami z nemškimi ter srbskimi in ruskimi narodnimi borci fronto naše domovine trdno v svojih rokah in  jih bo zvesto, žilavo in zagrizeno držalo tudi dalje." Objavljen je bil na prvi strani lista Slovenec dan potem, ko je Hitler storil samomor, poleg Rupnika pa je bil podpisan gestapovski general Erwin Rösener. "Pod nadzorom slednjega je Rupnik organiziral Slovensko domobranstvo in bil v tej zadolžitvi soodgovoren za zločine njegovih članov pa tudi za tragični konec, ki so ga storili," pojasni Pirjevec.

Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem, naprej italijanskim in nato nemškim, ima sicer korenine že v prvih letih vojne, mednarodno priznana jugoslovanska vlada v izgnanstvu mu je zato odvzela generalski čin. V komunizmu je videl večje zlo od nacizma in fašizma, že pred vojno je bil tudi izpričan antisemit. 

Leon Rupnik je bil le marioneta v rokah Nemcev, formalni poveljnik domobrancev je postal šele proti koncu vojne, ko je bil razplet že jasen. Kljub temu je postal in ostal osrednji simbol narodnega izdajstva in kolaboracije in s tem eden bolj osovraženih likov  v slovenski novejši zgodovini. Po vojni so ga spoznali za krivega izdaje in sodelovanja z okupatorjem in ga 4. septembra 1946 usmrtili. 

Njegov primer se je pred kratkim spet znašel na sodišču. Vrhovno sodišče je januarja lani ugodilo zahtevi enega od Rupnikovih potomcev po varstvu zakonitosti in pravnomočno sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na Rupnika, ter zadevo vrnilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je nato sprejelo sklep o ustavitvi postopka zoper Rupnika, saj je sodnik Martin Jančar, ki je obravnaval primer, odločil, da mrtve osebe ni mogoče spoznati za kazensko odgovorne. Jančar je še opozoril, da bi bilo sodišče v primeru ponovnega izreka kazni postavljeno v absurdni položaj, če bi Rupniku, ki je bil že spoznan za krivega in usmrčen, dosodilo milejšo sankcijo, saj enake ne more izreči. Pristojna tožilka ljubljanskega tožilstva je zoper sklep vložila pritožbo.

Odločitev je ostro kritiziral tudi zgodovinar Pirjevec, ki opozarja, da je tovrstna praksa unikum v sodobni Evropi, pa tudi, da razveljavitev procesa zgodovinskih dejstev in odgovornosti seveda ne more izničiti.