Po šestih letih: 'Imamo najnižje stroške bivanja daleč naokoli'

Leta 2019 smo pisali o prvi sončni elektrarni na strehi večstanovanjske stavbe v Sloveniji. 55 stanovalcev jeseniškega bloka je takrat uspešno prehodilo pot po peklenski poti uradniških procedur, so opisovali. Takrat so napovedali, da bodo čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, imeli skorajda brezplačno električno energijo. Zanimalo nas je, kako so z investicijo zadovoljni po šestih letih.  

Sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi s 23 stanovanji na Jesenicah ima 36,7 kW moči, letno pa bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije. Na letni ravni bo znižala emisije ogljikovega dioksida za 17 ton, omogočila pa bo za dobrih 4.500 evrov letnih prihrankov pri rabi električne energije, so napovedovali ob slavnostnem odprtju elekrarne. Lastniki 36.4000 evrov vredne naložbe z lastno proizvodnjo pokrivajo večino energetske potrebe v stavbi.  Začeli so s toplotno črpalko in stanovalci so uspeli zbrati še dovolj soglasij, da je po 'peklenski poti uradniških procedur' na strehi bloka zaživela tudi sončna elektrarna.

'Daleč naokoli imamo najnižje stroške bivanja'

Brane Zajović, predstavnik stanovalcev, danes pove, da se jim je investicija že skorajda povrnila in da se jim v roku leta dni zaključi financiranje. In kakšni so računi proti tistim, ki so jih pred šestimi leti pričakovali? Jih je kaj presenetilo? Kot odgovarja Zajović, zaradi spremembe plačujejo malenkost večji strošek samo zaradi omrežnine v višini od štiri do 12 evrov na stanovanje, kar je odvisno od ključa velikosti sončne elektrarne, ki pripada dotični stanovanjski enoti, ponazori. Kako pa je na njihove cilje vplivala sprememba zakonodaje? Kot ocenjuje, se jim to ne pozna prav veliko: "Seveda nismo veseli dodatnih stroškov, ampak glede na vse oziroma če primerjamo kakšne stroške smo imeli pred projektom toplotne črpalke in sončne elektrarne, smo seveda zadovoljni. Daleč naokoli imamo najnižje stroške bivanja."   

Investicijo bi ponovili

So torej po tem času še vedno zadovoljni z investicijo ali bi se danes odločili drugače? Kot odgovarja, so zadovoljni z vsemi investicijam, ki so jih izvedli:  "Investicija v samooskrbo nam je doprinesla nižje stroške bivanja in posledično povečala kupno moč stanovalcem, še posebej upokojencem." Projekt je, kot pove, vplival tudi na medsosedske odnose: "In to zelo pozitivno, zaradi zadovoljstva nas je to tudi bolj združilo, saj skupaj skrbimo za boljši družinski proračun."

 So se v tem času srečali s kakšno oviro, nepredvideno težavo? Kot odgovarja, pred izvedbo da, po izvedbi pa ne: "Elektrarna deluje odlično, celo bolje, kot je bilo sprva načrtovano." Sprojektirano je bilo da bo 50-odstotna samooskrba toplotne postaje (vsi skupni prostori in toplotna črpalka za sanitarno vodo) in 50-odstotna samooskrba gospodinjstva oziroma stanovanj, dosegli pa so 64-odstotno zaradi večje proizvodnje električne energije oziroma boljše sončne radiacije, opisuje rezultate, ki jih razveseljujejo.

Zajović si želi, da bi se takšne projekte podprlo s še več nepovratnimi sredstvi in da se podjetja, ki upravljajo stavbe za večstanovanjske objekte, bolj aktivno vključijo v izvajanje takšnih projektov. Kot še opozarja, trenutna zakonodaja bolj varuje energetska podjetja, ki zelo dobo služijo na račun malih ljudi: "Zakon jih ščiti, da se nimaš pravice odklopiti z monopolnega energetskega potratnega sistema. Nimajo pravice v 21. stoletju, da se energetsko osamosvojijo, primorani so biti priklopljeni na daljinsko ogrevanje. V kolikor se ne priključiš na njihov sistem, celo ne dobiš gradbenega dovoljenja."

Podatka o tem, koliko je takšnih sončnih elekrarn v državi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, nimajo: "MOPE nima točne številke sončnih elektrarn na večstanovanjskih objektih, jih pa še ni veliko. Ocenjujemo, da se praksa na tem področju šele vzpostavlja. Poleg aktivnosti etažnih lastnikov je pomembna tudi angažiranost upravljavcev večstanovanjskih stavb, ki s časom usvajajo znanja in izkušnje na tem področju."

Kaj danes pravi zakonodaja?

Pri postavitvi sončne elektrarne na večstanovanjske stavbe je treba upoštevati Stanovanjski zakon. Spremenjena oziroma nova je določba iz 72. člena ZUNPEOVE, da morajo s projektom soglašati etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev na skupnih delih stavbe. Kot pojasnjujejo na MOPE, tudi 72. člen Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE) določa postavitev fotonapetostne naprave na nepremičnini v solastnini ali etažni lastnini, in sicer: (1) Ne glede na peti odstavek 67. člena in prvi in drugi odstavek 117. člena Stvarnopravnega zakonika ter drugi odstavek 29. člena Stanovanjskega zakona v delu, ki se nanaša na spreminjanje rabe skupnih delov, zadošča za odločitev o postavitvi, obratovanju in vzdrževanju fotonapetostne naprave na nepremičnini v solastnini ali na skupnih delih stavbe v etažni lastnini soglasje solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine idealnih deležev, ali etažnih lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev na skupnih delih stavbe.