SDS nad reorganizacijo vlade s posvetovalnim referendumom

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je pred začetkom izredne seje DZ dejal, da želijo pri na novo nastajajoči vladi "mogoče spodbuditi kakšen razmislek in mogoče bodo, kakšnega kandidata tudi zamenjali". Katerega, Krivec sicer ni želel komentirati, poudaril pa je, da želijo na novo nastajajoči koaliciji, ki jo bodo, kot kaže, sestavljale Gibanje Svoboda, SD in Levica, omogočiti "malo več razmisleka", saj je število ministrstev po njihovem mnenju nesprejemljivo.

Nato pa so v sporočilu medijem še podali oceno, da povišanje števila ministrstev prinaša finančne posledice ter neučinkovito in neoperativno vlado. Zato DZ predlagajo, da se na posvetovalnem referendumu zastavi vprašanje: "Ali ste za to, da se poveča število ministrstev in da zato Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije?"

S predlogom sprememb zakona o vladi v Gibanju Svoboda, SD in Levici predlagajo, da bi novo vlado sestavljalo 19 ministrstev in en vladi urad. V SDS opozarjajo, da so to tri ministrstva več kot doslej. Priznavajo sicer, da vsaka koalicija prilagaja strukturo vladnih resorjev svojim političnim prioritetam, a dodajajo, da je nujno treba upoštevati tudi druge organizacijske parametre. Menijo, da je treba predvsem zagotoviti, da posamezni resorji niso preobsežni in zato težko obvladljivi ter po obsegu nalog izstopajoči.

Kot neprimerno ocenjujejo ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, saj menijo, da so vse njegove pristojnosti že zajete v okviru resorja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter resorja ministrstva za zdravje. Prav tako menijo, da je neprimerna sedanja umeščenost športa v resor ministrstva za gospodarstvo.

SDS se zdi neprimerna tudi umestitev inovacij pod resor šolstva, kamor se umešča področje znanosti, ne pa ne inovacij, ki so po oceni SDS povsem druga kategorija in vsebinsko sodijo v resor ministrstva za gospodarstvo. Ocenjujejo tudi, da bodo resorji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, kot tudi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, zaradi obsega in pretirane raznolikosti nalog težko obvladljivi.

Med drugim v SDS ocenjujejo, da bo kooordinacija ministrstev zaradi širitve njihovega obsega precej zahtevnejša, posledično pa bo manjša tudi učinkovitost opravljanja nalog v posameznih resorjih, saj bo (pre)obširna državna uprava težko obvladljiva tudi z vidika nadzora, veliko zmede pa bo povzročene tudi pri razumevanju in delitvi pristojnosti med dosedanjimi in novoustanovljenimi ministrstvi.

Menijo tudi, da predlog prihodnjega oblikovaja vlade znatno poslabšuje preglednost, učinkovitost, operativnost, odzivnost in nadzor nad delovanjem ministrstev. Številna področja družbenega življenja (šport, inovacije, energija) so v predlogu neracionalno odvzeti, oziroma pripojeni posameznim resorjem, kamor vsebinsko in operativno ne sodijo. Še večja težava pa je po njihovem mnenju neuravnoteženost sistemskih nalog posameznih ministrstev.

Predlog sprememb zakona o vladi je sicer v torek že dobil zeleno luč članov začasnega skupnega odbora DZ. Člani poslanskih skupin prihodnje koalicije so na seji izpostavljali, da bodo ministrstva z reorganizacijo bolj operativna, vlada pa bo zato lahko bolj učinkovito izvajala zastavljene politike. Nasprotnega mnenja so v SDS in NSi, ki bodo, kot kaže, v tem mandatu v opoziciji.

V NSi proti spremembam zakona o vladi, a predloga za razpis referenduma niso podpisali

Na predlog za razpis referenduma so se za 24ur odzvali tudi v NSi, ki bo ostala v opoziciji. "V NSi menimo, da je organiziranje delovanja vlade stvar vsakokratne koalicije. Glede na izzive, ki so pred Slovenijo, smo prepričani, da sedaj ni pravi čas, da se bo državna administracija več kot pol leta ukvarjala sama s seboj - namesto z reševanjem realnih problemov," so zapisali.

Zato je NSi predlogu zakona o vladi nasprotovala, predloga za razpis posvetovalnega referenduma pa niso sopodpisali. 

Nemcu v DZ potrdili mandat evropskega poslanca

Državni zbor pa je danes na izredni seji že glasoval za potrditev izvolitve Matjaža Nemca za poslanca v Evropskem parlamentu, potem ko je Tanji Fajon ob potrditvi nove sestave DZ prenehal mandat evropske poslanke. Od navzočih 82 poslancev jih je 81 glasovalo za, eden pa proti.

Državni zbor je torej sprejel sklep, da se potrdi izvolitev Matjaža Nemca iz stranke Socialnih demokratov za poslanca Slovenije v Evropskem parlamentu do izteka mandata leta 2024. Nemec bo tako kot evropski poslanec v Bruslju nadomestil dosedanjo evropsko poslanko iz vrst SD Tanjo Fajon. Funkciji evropske in slovenske poslanke sta namreč nezdružljivi.

Iz stranke SD so že konec aprila sporočili, da je Nemec potrdil, da je pripravljen prevzeti mandat evroposlanca. Na evropskih volitvah leta 2019 je na listi SD dobil največje zaupanje volivk in volivcev, za Fajonovo in Milanom Brglezom. Predsednica stranke SD Tanja Fajon bo medtem v novi vladi po napovedih prevzela položaj zunanje ministrice.