Prva manj zdrava generacija?

Najnovejša analiza športnovzgojnih kartonov kaže, da telesna zmogljivost slovenskih šolarjev tudi šest let po začetku epidemije še vedno ni dosegla predkoronske ravni. Še posebej zaskrbljujoče je, da se ponovno povečuje delež otrok z debelostjo, predvsem med fanti, razkorak med najbolj in najmanj gibalno sposobnimi otroki pa postaja vse večji.

Po besedah profesorja dr. Gregorja Starca s Fakultete za šport posledice niso omejene zgolj na telesno zdravje.

"Če gledamo njihov gibalni razvoj, lahko rečemo, da smo vzgojili generacijo, ki ima bistveno večja tveganja kot njihovi starši," opozarja Starc. "Če bodo nekaj odstotkov manj zmogljivi, to za sabo potegne tudi vse te odstotke tveganja. Na koncu lahko pridemo celo do tega, da bodo imeli krajšo življenjsko dobo od svojih staršev. To bi se zgodilo prvič v zgodovini človeštva."

Raziskovalci SLOfit že več let opozarjajo, da pomanjkanje gibanja ne vpliva le na mišice in srčno-žilni sistem, temveč tudi na delovanje možganov. Otroci, ki se premalo gibljejo, izgubljajo pozornost, vztrajnost, sposobnost samouravnavanja in delovni spomin. Prav zato strokovnjaki slabše rezultate vse pogosteje povezujejo tudi z učnimi dosežki. Po besedah Starca ni nujno, da današnji učenci vedo manj kot generacije pred njimi.

"Mogoče je del težave tudi v tem, da otroci enako dolgih in zahtevnih nalog kot predkoronske generacije preprosto niso več sposobni rešiti v istem času, z enako vztrajnostjo in enako stopnjo osredotočenosti," opozarja.

Analiza kaže tudi na upad hitrosti živčnih impulzov. Eden od testov v sistemu SLOfit, tek na 60 metrov, namreč med drugim odraža hitrost prenosa signalov v živčnem sistemu. Slabši rezultati lahko kažejo na počasnejše delovanje živčno-mišičnega sistema in slabšo koordinacijo.

Čeprav so povprečni rezultati slabši kot pred epidemijo, strokovnjaki opozarjajo, da povprečje skriva pomembno zgodbo.

"Imamo takšne otroke, ki res niso sposobni marsičesa narediti. Nekateri otroci niso sposobni niti enega dviga trupa, pa je to zelo enostavna naloga. Po drugi strani pa imamo super fit otroke, ki znajo desetkrat več, kot smo znali mi."

Po njegovih besedah postajajo razlike med otroki enormne.

"Razlike so postale zelo velike. Tista vmesna, povprečna skupina pa nam beži na levo in na desno." Slovenija tako hkrati ustvarja vrhunske športnike in otroke, ki imajo vse več težav že pri osnovnih gibalnih nalogah.

Na Fakulteti za šport ne skrivajo skrbi zaradi vse večje vloge sodobnih tehnologij v življenju otrok. Starc opozarja, da posledice niso le telesne. "Pričakujemo lahko tudi različna nevrološka obolenja, ki bodo izhajala iz preobremenitev centralnega živčnega sistema zaradi sodobnih tehnologij, če ne bo ustrezne kompenzacije z gibanjem."

Telefoni in družbena omrežja sicer niso edini razlog za slabše stanje. Strokovnjaki opozarjajo tudi na manj spontanega gibanja, manj hoje in kolesarjenja ter vse bolj sedeč življenjski slog otrok. Epidemija je te trende še dodatno pospešila, posledice pa so očitne še danes.

Kljub vsemu so slovenski šolarji še vedno v vrhu telesne pripravljenosti glede na ostale evropske šolarje. Še posebej dekleta. Na primer povprečna slovenska deklica je med 20 odstotki najboljših v Evropi.

Ko so preverjali rezultate 20-metrskega stopnjevalnega teka, ki ga sicer ni v športnovzgojnem kartonu, je pa v drugih raziskavah, so naši otroci mednarodno gledano imeli nekoliko slabše rezultate samo od otrok iz Zimbabveja. "In sicer od skupine otrok, ki živijo na precej visoki nadmorski višini in so verjetno že zaradi tega malo bolj vzdržljivi. Za otroci iz Zimbabveja so bili slovenski otroci, potem pa dolgo časa nikogar drugega. Šele potem so sledili Japonci, Norvežani, pa potem spet velika, velika praznina za njimi. Tako da s tega vidika je pri nas zelo dobro. Ampak z vidika tega, kako dobro je že bilo, smo lahko zaskrbljeni, da so stvari šle navzdol in jih moramo poskusiti popraviti," opozarja Starc.

Sistem SLOfit, ki velja za enega najstarejših in najobsežnejših sistemov spremljanja telesnega razvoja otrok na svetu, že več kot štiri desetletja spremlja telesne in gibalne sposobnosti slovenskih otrok. Podatki raziskovalcem omogočajo vpogled v dolgoročne trende razvoja generacij. Letošnji rezultati zato niso zgolj še ena statistika o športni pripravljenosti otrok. So opozorilo, da se posledice epidemije in digitalnega načina življenja ne kažejo le v telesni pripravljenosti, temveč tudi v zdravju, učni uspešnosti in kakovosti življenja prihodnjih generacij.

Vprašanje zato ni več, ali se otroci dovolj gibajo. Vprašanje je, kakšno generacijo odraslih bomo imeli čez deset ali dvajset let. Več pa v pogovoru oddaje Svet na kanalu A.