Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja na seji DZ izpostavila, da gre za zakon, ki medijski prostor ureja celovito. Meni, da se vlada z njim po več kot 20 letih ustrezno odziva na izzive, kot so digitalizacija, umetna inteligenca, družbeni mediji in koncentracija medijskega lastništva.
Predlog zakona po besedah Vrečko spodbuja razvoj medijev in postavlja jasna pravila za njihovo delovanje. Med ključnimi novostmi so tudi finančne spodbude medijem, saj so se njihovi prihodki v zadnjih letih močno zmanjšali. "Brez državnega sofinanciranja zato težko naprej opravljajo svoje poslanstvo," je dejala Vrečko.
Predlog zakona je po mnenju koalicijskih Svobode, SD in Levice pomemben za nujno posodobitev medijske zakonodaje. Poslanka največje poslanske skupine Svoboda Sara Žibrat je med novostmi v predlogu zakona izpostavila državne pomoči medijev. Če je vrednost letnih razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin še lani znašala tri milijone evrov, se letos medijem obeta dodaten milijon, leta 2026 pa osem milijonov evrov. Žibrat je tudi navedla, da bodo predlog dopolnili. Tako bodo z ministrstvom za kulturo govorili tudi o zadnjih pripombah Društva novinarjev Slovenije.
Opozorila je, da sredstva za inšpektorat za kulturo ne bodo dovolj za nadzor nad mediji. Treba bo tudi jasno zapisati določbe v zvezi s prenosom radijskih programov posebnega pomena na analogno radiodifuzijo in določbe v zvezi z oglaševanjem vplivnežev.

Določene pomisleke imajo v Svobodi tudi o novem postopku presoje koncentracije pri prevzemu ali združevanju medijev. Kot je dejala, menijo, da bi morali ohraniti prag koncentracije, pri tem pa zagotoviti dodatno varovalko. Skrbi jih tudi prenos večjih pooblastil na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos).
Tudi poslanec SD Jonas Žnidaršič je poudaril, da so potrebni določeni popravki. Dejal je, da SD ostaja odprta za izboljšave, ki bodo pripomogle k oblikovanju medijskega okolja, odpornega na pritiske in usmerjenega v javni interes. Hkrati predlog ponuja več pomembnih rešitev, od jasnejše regulacije medijskega lastništva, državnega oglaševanja in omejevanja sovražnega govora.
Po besedah poslanke Levice Tatjane Greif je predlog "sodoben, koncizen, premišljen, široko usklajevan in prepotreben". Meni, da prenaša številne rešitve, denimo opredelitev medijev, prenovljeni medijski razvid, nove postopke za presojo medijske koncentracije in uskladitev z evropsko zakonodajo. Predlog je Levica podprla, poslanec Miha Kordiš pa se je vzdržal.
Opozicija kritična
V opozicijskih SDS in NSi so bili do predloga kritični. Poslanka NSi Iva Dimic meni, da levica s predlogom zakona vzpostavlja "popoln nadzor nad mediji". Poudarila je, da bo vsakokratna vlada z uredbo podrobneje določila merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije. "Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev," se je vprašala Dimic.
Poslanec SDS Andrej Hoivik meni, da je predlog zakona škodljiv. Izpostavil je pristransko dodeljevanje državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo po njegovem še povečalo njihovo odvisnost. Kot je dejal, "gre za ustrahovanje neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti in demokratični deficit".
Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza meni, da je posodobitev medijske zakonodaje nujna. Predlog zakona podpira in ščiti vse medije v Sloveniji, je dejal, ravno mediji pa so zelo pomembni za madžarsko in italijansko narodno skupnost. Kot je dejal, imajo zaposleni tako v javnih kot zasebnih medijih v težavne delovne pogoje. Predlog zakona je Ziza sicer podprl, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa je glasoval proti.
Poslanci so se v razpravi strinjali, da je posodobitev medijske zakonodaje potrebna. Toda opozicija je večkrat izpostavila, da predlog zakona pušča mnoga odprta vprašanja pri financiranju medijev in nadzoru nad mediji, ki bi ga izvajal Akos. Prav tako so opozorili na nejasno opredelitev medijev.
Poleg tega so v SDS in NSi večkrat izpostavili izjemne posege Svobode v medije, medtem ko so v koaliciji opozorili, da je ravno zdajšnja opozicija, ko je bila v vladi, mnogokrat kratila svobodo medijev. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je SDS očitala tudi širjenje dezinformacij, tudi v zvezi s predlogom zakona.
DNS: V zakon o medijih nujno dodati višino letne pomoči novinarstvu
"V DNS že več kot desetletje pričakujemo spremembe medijske zakonodaje," so medtem zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da so doslej "aktivno in konstruktivno" sodelovali v vseh javnih razpravah o predlogih medijskih zakonov. Tudi na besedilo tega predloga zakona so točno pred letom dni podali obsežen komentar, oglasili pa so se tudi maja 2024, ko je bil predlog poslan v medresorsko usklajevanje, so spomnili.
Na splošno sicer ocenjujejo, da je zakon navkljub njegovim pomanjkljivostim nujen. "Popolna zavrnitev bi slovenski medijski prostor obsodila na zastarel in neučinkovit obstoječ zakon o medijih," so izpostavili. Menijo pa, da je nekatere člene zakona treba še popraviti oz. jih dopolniti.
"Ne glede na to, da je ministrstvo upoštevalo nekatere naše predloge, bolje razdelalo sheme državne pomoči in definiralo, da bo pomoč namenjena tiskanim in digitalnim medijem, kar je napredek od predloga izpred enega leta, pa rešitve kljub temu niso izpolnile naših pričakovanj," so izpostavili.
Predlog zakona namreč pomeni samo pravno podlago, da vlada sme oblikovati sheme pomoči, predvideva sicer šestmesečni rok, v katerem naj bi vlada sheme oblikovala, vendar je končna odločitev, kdaj in kako bo vlada to uredbo sprejela, izključno v njenih rokah, kar po mnenju društva pomeni, da bo preveč odvisna od dnevne politike. "Če prav razumemo zapisano, bo po novem tudi redni letni razpis, kot ga poznamo že sedaj, del te uredbe in bo torej lahko podvržen vladni samovolji," so opozorili.
Izpostavili so, da predlog zakona ne definira višine letnih sredstev, celoten mehanizem bo s tem podvržen nestabilnosti in politični pristranskosti. Višina sredstev bi morala biti v zakonu zagotovljena, prav tako bi morala izhajati iz vnaprej ugotovljenih dejanskih potreb pri zagotavljanju javnega interesa v medijih, kot ga opredeljuje zakon. Zato predlagajo dopolnitev, da se zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti 15 odstotkov zneska prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija, ki je bil zbran v prejšnjem letu.
Opozorili so tudi, da letno projektno financiranje prinaša veliko administrativno obremenitev tako za pristojno ministrstvo kot za prejemnike sredstev ter zmanjšuje učinkovitost in racionalnost celotnega mehanizma. Zato predlagajo, da se v zakon jasno zapiše, da gre za financiranje eno- ali večletnih projektov. Po mnenju društva je dejavnik tveganja lahko tudi komisija, še posebej v kombinaciji z nedefiniranim sistemom in ohlapnimi merili za presojo projektov. "V DNS smo si želeli model, ki bi se izvajal čim bolj avtomatično in prek katerega bi država nediskriminatorno financirala del stroškov produkcije, torej stroškov dela," so zapisali.
Podpirajo predlog kolektivne organizacije ZAMP - Združenja avtorjev Slovenije, da se od izdajateljev medijev, ki želijo biti deležni finančne pomoči iz omenjenega naslova, upravičeno pričakuje tudi zagotavljanje pogojev za uporabo objavljenih vsebin na podlagi zakonite licence in omogočanje uveljavljanja ter ustrezne poravnave nadomestil tudi avtorjem.
Predlagajo novi 51. člen, ki bi opredeljeval status nepridobitnega medija posebnega pomena za tiskane in digitalne medije. Do tega statusa naj bodo upravičeni mediji, katerih izdajatelji so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju medijev.
Predlog zakona sicer navaja, da podpira delovanje medijev, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev, status je naveden tudi kot prednostno merilo. "Vendar v DNS ne vidimo razloga, zakaj bi bili tiskani in digitalni nepridobitni mediji diskriminirani, saj imajo radijski in televizijski nepridobitni programi status posebnega pomena opredeljen že v obstoječem zakonu," menijo.
"Smo proti zniževanju standardov zagotavljanja vsebin lastne produkcije lokalnih in regionalnih programov posebnega pomena in deregulaciji povezovanja teh programov v mreže," so zapisali. Pri pravici do popravka pa zahtevajo podaljšanje rokov za objavo popravka v digitalnih medijih na tri delovne dni in pričakujejo, da se ohrani možnost revizije na vrhovnem sodišču brez dodatnih pogojev, so še zapisali v društvu.
'Odpirajo se vrata političnemu vplivu na medije'
Na predlog novega zakona o medijih so se odzvali tudi v Slovenski oglaševalski zbornici. Opozarjajo, da se s predlogom odpirajo vrata političnemu vpliva na medije, med problematičnimi elementi izpostavljajo tudi slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti.
Med najbolj problematičnimi elementi zakona izpostavljajo postopek dodelitve finančne podpore medijem, postopek pri državnem oglaševanju, obsežno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti.
V zvezi s postopkom dodelitve finančne podpore medijem menijo, da določila predloga zakona vsakokratnemu ministru, torej vladajoči politični opciji, podeljujejo pooblastila v prevelikem obsegu, da bi bilo mogoče zagotoviti, da ne prihaja do razdeljevanja finančne podpore medijem tudi z vidika favoriziranja trenutni vladajoči politični opciji bližjih medijev.
Pozdravljajo predlog, da vsakokratni minister o razdelitvi sredstev iz naslova finančne podpore ne bi odločal arbitrarno, ampak na predlog strokovne komisije. Na sistemski ravni mora zakon zagotoviti transparentnost in politično neodvisnost pri dodeljevanju sredstev ter vzpostaviti mehanizem, da se v največji možni meri prepreči morebitno arbitrarno odločanje, izpostavljajo.
V zvezi s postopkom pri državnem oglaševanju opozarjajo na 66. člen predloga zakona. Ta določa, da se sredstva dodeljujejo na podlagi "preglednih, objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih meril," vendar konkretna pravila in merila niso opredeljena v zakonu.
"Ta odgovornost je prepuščena javnim subjektom in priporočilom vlade. Težava tukaj je, da pomanjkanje jasnih pravil povečuje tveganje za arbitrarnost pri oglaševanju in omogoča različne interpretacije ter morebitno diskriminacijo določenih medijev," izpostavljajo.
Kot problematično izpostavljajo tudi obsežno vlogo Akosa, ki bi z novim zakonom pridobil široka pooblastila za sprejemanje občutljivih odločitev o distribuciji in vsebini medijev ter o koncentracijah na področju medijev. To bi predstavljalo znatno tveganje za izvajanje političnega vpliva in bi ogrozilo neodvisnost medijev, tudi ob dejstvu, da direktorja in člane sveta Akos imenuje neposredno vlada, izpostavljajo.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.