Prva ocena po pozebi kaže na katastrofo, ponekod pridelka ne bo

Tokratna aprilska pozeba je še enkrat pokazala, kako občutljivo in od narave odvisno je kmetijstvo. Pridelovalci se marsikje s pozebo soočajo že petič v zadnjih šestih letih. Še najbolj je prizadeto sadjarstvo, kjer težavam ni videti konca. Ob vseh težavah v zadnjih letih zaradi ruskega embarga, eni kakovostno slabi, a obilni letini in slabši prodaji zaradi epidemije covida-19 so sadjarje prizadele tudi tri hude pozebe v letih 2016, 2017 in 2020.

Tudi letos ni nič drugače, saj so se na nekaterih področjih temperature spustile pod minus 10 stopinj Celzija. Že v prejšnjem tednu so specialisti za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ugotavljali, da so nizke temperature na Primorskem na izpostavljenih lokacijah prizadele marelice, ki so že cvetele. 

Sneg in nizke temperature v tem tednu so opustošile letino tudi drugod po Sloveniji. Svetovalci KGZS so odšli na teren in ocenili, da je stanje izjemno slabo in zaskrbljujoče po vsej državi. Splošna slika je pokazala, da je prizadetih od 70 do 80 odstotkov nasadov, ponekod so pridelovalci izgubili ves pridelek. 

"Vseh posledic še ne moremo oceniti, bo pa škoda ogromna. Pozeba je najbolj prizadela sadjarje, vinogradnike, pa tudi zelenjadarje," je novi direktor KGZS Janez Pirc prvo oceno podal na današnji spletni novinarski konferenci, ob tem pa vse pridelovalce spodbudil, da se po pomoč obrnejo na njihove svetovalce ali pa nasvete, kako ravnati v pozebnih primerih, poiščejo na njihovi spletni strani.

Pirc je zagotovil, da bodo na KGZS vlado spodbudili, da sprejme ukrepe, ki bodo omilili posledice, Upravo RS za zaščito in reševanje pa, da začne ocenjevati škodo in razglasi naravno nesrečo. Kmetijskemu ministrstvu bodo predstavili realnost kmetov, ki je vse očitnejša: zaradi birokratskih ovir so pridelovalci ob prihodek.

Kakšno je konkretno stanje na terenu?

Strokovnjaki KGZS iz različnih koncev Slovenije so predstavili stanje, ki ga je povzročila večdnevna pozeba. Ugotovitve vseh so bile precej podobne: stanje je alarmantno, škoda je že po prvi oceni izjemno velika, preživelo je bore malo, kar pa je, se bo odrazilo v slabši kakovosti plodov.

Resno situacijo je slikovito zaokrožil predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek: "Sadjarji se še nikoli do sedaj nismo znašli v tako zelo hudi situaciji. Na eni strani imamo za ta čas še polne hladilnice lanskih jabolk in hrušk, ki jih zelo težko prodajamo, na drugi strani pa že v začetku aprila tako rekoč prazne sadovnjake zaradi pozeb." 

Andrej Soršak, specialist za sadjarstvo pri KGZS Maribor, je povedal, da je na njihovem območju glavna sadna vrsta jablana. S sodelavci so pregledali večino nasadov – tudi drugih sadnih vrst – in ugotovili, da je dolgotrajni mraz zelo izčrpal rastline in cvetove. "Koščičasto sadje je bilo v fazi cvetenja, pečkasto v fazi balona. Škoda bo velika. Plodovi, ki bodo preživeli, bodo imeli slabšo skladiščno kakovost," je napovedal. Končno oceno bodo lahko podali po junijskem trebljenju.

Nič drugače ni niti v Pomurju, je pojasnil Miran Torič, strokovnjak pri KGZS Murska Sobota. Koščičarji so pozebli skoraj v celoti, jablane in hruške so močno poškodovane. Na Goričkem je stanje najslabše, saj je na tem območju nizkim temperaturam botrovala tudi nizka vlažnost ozračja, je dodal.

Specialistka pri KGZS Ljubljana Alenka Cef je potrdila, da so po pregledu osrednje slovenske in gorenjske regije ugotovili, da noben nasad ni ostal nepoškodovan. Ponekod so rastline 100-odstotno poškodovane. Na tem območju imajo sicer več sadnih vrst jablan, hrušk, sliv, jagod, malin ... Prerezi brstov so pokazali, da jih je večina črnih, pozeble so tudi rastline v nižjih razvojnih fazah, je pojasnila strokovnjakinja iz Ljubljane: "Iz mnogih nasadov tako pridelka sploh ne bo."

 Vasja Juretič s KGZS Nova Gorica ni predstavil nič kaj obetavnejše novice. Primorsko je pozeba doletela že marca in oklestila marelice, breskve in mandlje, zdaj pa še češnje, kaki, jablane, hruške, vinograde ... "Nekaj malega bo morda ostalo v Goriških brdih," še upa Juretič, ob tem pa opozarja, da mora vlada nujno sprejeti odločitve o pomoči sadjarjem.

Na vseh koncih Slovenije je nekaj pridelka uspelo rešiti tistim sadjarjem, ki so svoje nasade oroševali 

A Miran Torič iz Pomurja je opomnil, da jim bo, če ne bo padavin, zmanjkalo vode. Za dolgotrajno oroševanje je namreč potrebna večja količina vode.  

Ponekod je delno pomagalo tudi kurjenje ali ogrevanje z raznimi grelnimi napravami. Na Dolenjskem so na primer jagode tudi pokrivali s koprenami in jih ogrevali s svečami, je povedala specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence. Ob tem je spomnila, da so vsi ti ukrepi do določene mere učinkoviti, a imajo omejitve. V nekaterih legah so se temperature spustile tudi do minus deset stopinj Celzija. Pri tako nizkih temperaturah sistem oroševanja ne deluje učinkovito, za to metodo zaščite pa so potrebni tudi kakovostni vodni viri, je izpostavila Brencetova.

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so pri nas oroševalni sistemi urejeni na od 100 do 120 hektarjih sadovnjakov. To je manj kot tri odstotke vseh intenzivnih nasadov, je povedal Matej Stopar, koordinator javnih služb v sadjarstvu pri inštitutu.

Kmetijski svetovalci pa so opozorili, da imamo v Sloveniji pri vzpostavitvi oroševalnih sistemov, ki so se tudi tokrat izkazali kot učinkoviti pred pozebo, številne birokratske ovire pri uresničevanju tovrstnih naložb. 

'Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo izpeljati spremembe in nujne prilagoditve'

Ker je kmetijska panoga v kritični situaciji, strokovnjaki KGZS menijo, da bo za reševanje te problematike potreben nov pristop na vseh ravneh, tudi sistemski. 

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da sadjarji potrebujejo takojšnjo pomoč države. "Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo izpeljati spremembe in nujne prilagoditve," je poudaril.

Žveglič je med drugim izpostavil tudi nujnost sprejetja interventnega zakona, katerega pripravo je kmetijsko ministrstvo že napovedalo. Po Žvegličevih besedah je nujno tudi sprejetje zakona o namakanju in oroševanju, ki bi poenostavil pridobivanje vseh dovoljenj, oroševanje pa je po besedah Oreška treba omogočiti na vseh območjih, kjer je na voljo dovolj vode.

Na KGZS tudi spodbujajo, da se vse sektorske pomoči kmetijstvu, ki jih upravičenci dobivajo v tem času zaradi epidemije covida-19, izvzamejo iz obdavčitve. Treba bi bilo tudi uvesti nove oblike zavarovanj za tovrstne škode, menijo na zbornici.

Da bi sadjarstvo preživelo naslednji dve leti, Orešek predlaga neposredno finančno pomoč za vse sadjarske kmetije in sadjarska podjetja za ohranitev pridelave, odpis nekaterih dajatev in najemnin, opustitve plačila vode, možnosti reprogramov kreditov in odpravo administrativnih ovir pri neposredni prodaji ter še nekatere predloge.

Kaj lahko trenutno še storijo pridelovalci?

Ker nevarnost pozebe še vedno preti, svetovalka pri KGZS Maribor Zlatka Gutman Kobal pridelovalcem svetuje, da rastline poškropijo z aminokislinskimi pripravki in algami, da se celice rastlin stabilizirajo in okrepijo. Pri tem opozarja, da morajo dosledno upoštevati navodila proizvajalcev glede tega, kako, kdaj, koliko in s katerimi stimulatorji lahko kombinirajo pripravke. A tudi ta ukrep je precejšen strošek, je še izpostavila Gutmanova.