Vlada danes še ni sprejela predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim namerava skupne odhodke predvidoma zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Preden ga bo poslala v potrditev v državni zbor, se želi seznaniti z najnovejšimi makroekonomskimi napovedmi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Konec septembra naj bi sledila še obravnava proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Za leto 2027 je skupni obseg porabe predviden v višini 18,4 milijarde evrov, za leto 2028 pa naj bi dosegel 19,1 milijarde evrov. Med področji, kjer se pričakuje največja rast sredstev, ostaja obramba, vlada pa rast prihodkov v prihodnjih letih pričakuje predvsem zaradi višjih davčnih prilivov.
Jeseni jo čaka tudi priprava kadrovskega načrta in reorganizacija dela po reorganizaciji ministrstev. Med političnimi prioritetami koalicije ostajajo ukrepi na področju zdravstva, infrastrukture in kulture ter priprava nove medijske zakonodaje.
Več programov v zdravstvu, med drugim za magnetno resonanco in ortopedske posege
Med pomembnejšimi današnjimi odločitvami je novela uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026, s katero vlada širi več zdravstvenih programov, kjer želi izboljšati dostopnost pacientov do storitev.
Na primarni ravni uredba predvideva širitev programov ambulant družinske medicine, dispanzerjev za ženske, fizioterapije in pedopsihiatrije. Na sekundarni ravni pa so predvidene dodatne zmogljivosti predvsem na področju diagnostičnih preiskav, piše UKOM.
Zdravstveni dom Maribor bo po novem imel pogodbeni obseg 3500 magnetnoresonančnih preiskav na leto, Onkološki inštitut Ljubljana pa bo razširil program PET-CT preiskav za 1800 preiskav. Uredba prinaša tudi boljše vrednotenje posegov TAVI ter nov način plačevanja ortopedskih posegov glede na njihovo dejansko število, kar naj bi povečalo njihovo dostopnost v javni zdravstveni mreži.
Vlada je zagotovila tudi financiranje dodatnih zmogljivosti domov za starejše. Gre za 468 mest, katerih financiranje ni bilo vključeno v prvotno uredbo za leto 2026, čeprav nekatere od teh zmogljivosti delujejo že od začetka letošnjega leta.
Nova sredstva za promocijo slovenskega sadja
Vlada je sprejela tudi uredbo o obveznem prispevku za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov v sektorju sadja za obdobje od leta 2027 do 2029.
Cilj ukrepa je povečati prepoznavnost slovenskega sadja, spodbuditi njegovo porabo ter okrepiti konkurenčnost domačih pridelovalcev in predelovalcev. Promocija sektorja sadja v Sloveniji poteka že od leta 2018, novo obdobje pa pomeni nadaljevanje dosedanjih kampanj.
Prispevek bo znašal 20 evrov na hektar intenzivnega sadovnjaka oziroma 1,50 evra na tono sadja za predelavo. Za promocijske aktivnosti je do prve polovice leta 2030 predvidenih do 630.000 evrov. Polovico sredstev bo zagotovil sektor sadja z obveznimi prispevki, drugo polovico pa država.
Več kot 7,5 milijona evrov za posodobitev Zavoda za zaposlovanje
V veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2026–2029 je vlada, kot navaja UKOM, uvrstila tudi dva nova projekta za investicije Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Prvi projekt predvideva obnovo in posodobitev pisarniške ter druge opreme, zamenjavo službenih vozil, prenovo poslovnih prostorov, omrežij in računalniške opreme. Drugi projekt je namenjen nadgradnji programske opreme in digitalizaciji informacijskih sistemov ter spletnih storitev zavoda.
Za oba projekta je v proračunu zagotovljenih skupaj 7,58 milijona evrov. Namen investicij je posodobitev informacijskega okolja, učinkovitejše poslovanje, zmanjšanje stroškov in izboljšanje storitev za uporabnike.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.