Mlinarjeva ni dobila podpore parlamentarnih odborov

Angelika Mlinar se je dan po prevzemu slovenskega državljanstva predstavila parlamentarnima odboroma za gospodarstvo in za zadeve EU.

V uvodu je dejala, da je Slovenija solidna na področju črpanja evropskih sredstev, se pa stvari lahko izboljšajo. "Za to bo treba osvežiti akcijski načrt, ga redno spremljati in striktno izvajati," je napovedala. V tem vidi tudi enega izmed največjih izzivov, in sicer je treba po njenem mnenju vse aktivnosti usmeriti v pospešitev izvajanja aktivnosti na terenu. "To je predvsem naloga posredniških organov, ki sredstva dodeljujejo konkretnim projektom in programom," je dodala.

Člani odbora so jo v večurni razpravi spraševali o konkretnih načrtih za bolj uspešno črpanje, pri čemer so bili nekateri opozicijski poslanci kitični do izbora SAB za novo ministrico brez listnice, odprla pa se je tudi žgoča razprava o njenem državljanstvu. Mlinarjeva je namreč koroška Slovenka, avstrijskemu pa je v ponedeljek dodala še slovensko državljanstvo.

"Vi ste rojeni, kjer ste bili rojeni in jaz sem bila rojena, kjer sem bila rojena. Vi si tega niste izbrali, jaz si tega nisem izbrala," je začela Mlinarjeva. Kot je izpostavila, se je bila pripravljena odreči avstrijskemu državljanstvu, a ji je bilo v veliko čast, da se ji ni bilo treba in da se je tudi uradna Avstrija izrekla za to, da ji je v interesu, da obdrži avstrijsko državljanstvo.

Kljub skoraj šesturni razpravi in odgovarjanju na vprašanja Mlinarjeva članov parlamentarnih odborov ni prepričala. Odbor za zadeve EU je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim.

Zdaj bosta morala odbora najpozneje v dveh dneh predsednikoma vlade in državnega zbora posredovati mnenji, ki sta ju sprejeli, nato bo imel premier Marjan Šarec tri dni po prejemu možnost umika kandidature Mlinarjeve. V tem primeru bo moral hkrati predložiti tudi novo kandidaturo za ministra.

Pavlič: Zaslužila bi si podporo

Mlinarjeva po zaslišanju izjav ni dajala, se je pa pisno odzval generalni sekretar stranke SAB Jernej Pavlič: "V SAB smo predlagali najboljšo kandidatko za ta resor, osebo z znanjem in bruseljskimi izkušnjami. Mlinarjeva je zaslišanje opravila odlično, veliko bolje od nekaterih, ki so že bili ministri, in bi si zato zaslužila podporo pristojnih dveh odborov."

Današnje glasovanje je po njegovem mnenju dejansko "samo izraz tega, da imamo manjšinsko vlado in da koalicija na nobenem odboru nima večine". Glasovanje v državnem zboru, ko so prisotni vsi poslanci, pa je nekaj drugega, je spomnil generalni sekretar SAB. Tako so v stranki prepričani, da Mlinarjeva zaradi svojih izkušenj in tudi na podlagi današnjega nastopa lahko dobi podporo na plenarni seji in postane ministrica.

Spomnil je, da je opozicija v preteklosti že podprla njihove predloge, med njimi dvig odmernega odstotka za pokojnine in brezplačni javni prevoz za upokojence. "In Angelika Mlinar je nov dober predlog," je zapisal Pavlič, prepričan, da bi za Slovenijo kot ministrica lahko veliko naredila.

Ožanje obljubljene podpore

Po zaslišanjih na odborih DZ se je sicer Mlinarjevi obljubljena podpora začela ožati.

"Glede na to, da nismo zasledili nobene izjave v smislu zgodovinsko enovite slovenske dežele Koroške, si težko obeta našo podporo," je v sporočilu zapisal Zmago Jelinčič. Napovedal je, da bodo na zaslišanju glasovali proti, kako bodo ravnali na plenarni seji, pa bodo še videli.

O kandidaturi so razpravljali tudi vodje poslanskih skupin koalicije. Kot je po srečanju povedal vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, so se z izjemo DeSUS poslanske skupine odločile podpreti kandidatko.

Poslanci DeSUS nimajo enotnega stališča, pojavljajo se različne možnosti oz. so možni glasovi za, proti in vzdržani. Do četrtka se bodo poskušali uskladiti, a Jurša je skoraj prepričan, da vseh glasov petčlanske poslanske skupine DeSUS Mlinarjeva ne bo dobila. "Težko je zaključiti, kdo bo proti in kdo se bo vzdržal. To še ni jasno izraženo," je dejal Jurša in dodal, da je gotovo le, da bo kandidatko podprl eden poslanec. Jurša osebno še ni odločen, kako bo ravnal.

Za nastop funkcije potrebuje podporo navadne večine poslancev. Predsednica SAB Alenka Bratušek je ob predstavitvi kandidature Mlinarjeve odgovornost, da zagotovi to večino, pripisala predsedniku sicer manjšinske vlade Šarcu.

"Predsednica SAB Alenka Bratušek je rekla, da je moja naloga zagotoviti glasove. Tako kot za vsakega ministra in ministrico," je v ponedeljkovi izjavi v DZ potrdil premier Šarec. Verjame sicer, da bo Mlinarjeva prejela ustrezno podporo in bo potrjena na to funkcijo.

V Levici ostro proti imenovanju Mlinarjeve

V SMC po besedah njihovega poslanca Janija Möderndorferja ne vidijo razloga, da je ne bi podprli, glede na to, da kandidatka izpolnjuje vse pogoje.

Podpore SDS ni pričakovati, poslanska skupina NSi pa o kandidatki še ni razpravljala. Ostro pa so proti imenovanju Mlinarjeve v Levici, saj po oceni koordinatorja stranke Luke Mesca neoliberalcev res ni treba uvažati.

Mlinarjeva bo tako ob podpori poslancev na čelo službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prišla skoraj natančno leto dni za svojim predhodnikom Iztokom Puričem. V minulem mandatu je bila evropska poslanka, bila pa je tudi podpredsednica politične skupine liberalcev Alde. V Sloveniji je postala bolj znana jeseni 2013, ko je bila kot prva ženska iz slovenske manjšine izvoljena v avstrijski parlament. Kot nosilka liste SAB je v Sloveniji nastopila tudi na zadnjih evropskih volitvah, a stranki mesta ni uspelo dobiti.

Mlinarjeva: Slovenija je na področju črpanja evropskih sredstev solidna

Kot je dejala Mlinarjeva, so evropska sredstva pomemben vir financiranja razvoja Slovenije, "lahko rečemo, da za Slovenijo celo najpomembnejši".

Slovenija ima na voljo 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev, ta pa so usmerjena v ključna področja za doseganje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in socialno vključenost, je dejala. Konkretneje je izpostavila vlaganja v raziskave in razvoj, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, povečanje konkurenčnosti manjših in srednjih velikih podjetij ter regionalni in urbani razvoj.

Ko se pogovarjamo o uspešnosti črpanja evropskih sredstev, je treba po mnenju Mlinarjeve poleg številk pogledati tudi dinamiko črpanja. Primerjava med razpoložljivimi in počrpanimi sredstvi po njenih besedah kaže na počasnejši začetek črpanja, a podatki kažejo, da se trend izboljšuje. "Ni razlogov, da se ta trend ne bi nadaljeval ali celo izboljšal," je ocenila.