Novoizvoljene poslanke in poslance je najprej nagovoril dosedanji predsednik državnega zbora (DZ) Feri Horvat, za tem pa predal besedo najstarejšemu poslancu Vasji Klavori (DeSUS), ki je do izvolitve novega predsednika tudi vodil oblikovanje novega državnega zbora.
Drnovšek: Nov parlament bi lahko bil normalnejši
V uvodnem delu seje je parlamentarce nagovoril tudi predsednik države Janez Drnovšek, ki je novoizvoljenim poslankam in poslancem zaželel, da bi delali čimbolj odgovorno in s pozitivno energijo. "Državni zbor in tudi vlada sta od osamosvojitve naprej ves čas delala pod nekakšnim časovnim pritiskom," je v svojem nagovoru dejal Drnovšek. "Zakone je bilo potrebno hitro sprejemati in zato je včasih obstajal občutek, da nekaterih rešitev morda nismo uspeli najbolje premisliti, domisliti in dodelati. Ocenjujem, da bi sedanji četrti sklic državnega zbora v tem smislu lahko bil bolj normalen." Drnovšek je izrazil pričakovanje, da bo državni zbor čim prej izvolil predsednika vlade, da se bo oblikovala čim bolj trdna in kakovostna vlada.
Pomisleki LDS ob Cukjatijevi kandidaturi
Skupina poslank in poslancev je v nadaljevanju za položaj predsednika parlamenta predlagala Franceta Cukjatija (SDS), ki je bil tudi edini kandidat za to mesto. Pomisleke do Cukjatijeve kandidature so imeli poslanci LDS, predvsem zaradi nekaterih njegovih stališč, ki jih je Cukjati, "kot pravi vojak in eden trdnejših stebrov SDS", zagovarjal doslej. Majda Širca (LDS) je omenila, da je bil Cukjati med podpisniki nekaterih referendumskih zahtev, ki so pomenile "nekakšen dvom v človekove pravice".
Cukjati je na tajnih volitvah dobil 58 glasov podpore, od najmanj 46, kolikor jih je potreboval za izvolitev. Poleg poslancev SDS, NSi, SLS in DeSUS so ga na tajnem glasovanju podprli tudi poslanci nacionalne stranke.
"Naj se v soočenju različnih mnenj in stališč rojevajo najboljše zakonodajne rešitve, pisane na kožo države in državljanov," je po izvolitvi povedal Cukjati. "Tudi v sadovih našega dela naj se zrcali medčloveško razumevanje konkretnih težav državljanov ter vrednost odločnega spopada z vsem, kar ovira gospodarski razvoj in podjetništvo, kar povzroča krivično razslojevanje ter številne posamezne tragedije premalo zaščitenih državljanov," je še dejal novi predsednik DZ.
Podpredsednika DZ Peče in Klavora
Poslanci so na današnji seji glasovali o treh kandidatih za mesto podpredsednika DZ. Za Vasjo Klavra (DeSUS) je glasovalo 66 poslancev, za Saša Pečeta (SNS) 49 poslancev, poslanka ZLSD Majda Potrata pa je prejela 40 glasov. Tretje podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski stranki LDS, ki pa je napovedala, da bo svojega kandidata ali kandidatko predlagala po oblikovanju nove vlade.
Klavora (DeSUS) pa je ob izvolitvi dejal, da je "presenečen in obenem zelo zadovoljen" z več kot dvetretjinsko podporo poslancev. Klavora pa ni želel komentirati vprašanja o vladni koaliciji, dejal je le, da pogovori tečejo ter da sta programa stranke DeSUS in SDS zelo podobna. Zato se je vprašal, zakaj se o tem stranki ne bi pogovarjali v korist vseh, je dejal Klavora, ki je sicer v DeSUS vstopil šele pred nekaj meseci. Zato tudi ni želel komentirati nekaterih zahtev po odstopu predsednika DeSUS Antona Rousa.
Peče je po izvolitvi povedal, da noče ugibati, kateri poslanci so ga podprli, saj je po njegovem mnenju dobil mandat za pomoč pri vodenju DZ. Hkrati upa, da so njegovo izvolitev podprli poslanci, ki ocenjujejo, da lahko nacionalna stranka s svojim podpredsednikom pripomore h kakovosti dela DZ ter k temu, da bodo sprejeti zakoni čim boljši. Peče je še poudaril, da v SNS izključujejo vsakršno možnost, da bi vstopili v vladno koalicijo, zaradi nekaterih programskih razlik med SNS in SDS.
Državni zbor je na predlog mandatno-volilne komisije v svežnju in brez glasu nasprotovanja potrdil mandate vsem 90 novoizvoljenim poslankam in poslancem ter na ta način izpolnil osnovni pogoj za konstituiranje oziroma za formalni nastop novega parlamentarnega sklica.
Lončar novi generalni sekretar DZ
Z imenovanjem Lovra Lončarja (SDS) na položaj generalnega sekretarja državnega zbora, najvišjega predstavnika državnozborske administracije, je državni zbor sklenil ustanovno zasedanje. Generalni sekretar državnega zbora je odgovoren za vodenje državnozborskih služb, skrbi pa tudi za nemoten potek zakonodajnega procesa, njegov mandat pa je vezan na mandat državnega zbora. Funkcijo generalne sekretarke državnega zbora je do zdaj opravljala Jožica Velišček.
Imenovanje Lončarja na položaj generalnega sekretarja DZ je podprlo 52 poslancev (SDS, NSi, SLS, SNS in DeSUS), proti so bili trije, in sicer poslanci LDS Majda Širca, Rudi Moge in Milan Petek.
Pomisleki zoper Lončarja
Pomisleke o imenovanju novega generalnega sekretarja že na ustanovnem zasedanju so imeli v poslanskih skupinah LDS in ZLSD. Parlamentarna večina (31 za, 52 proti) ni podprla predloga Mirana Potrča (ZLSD), da bi se imenovanje generalnega sekretarja DZ preložilo na sredino prihodnjega tedna. Poslanske skupine bi tako po Potrčevem mnenju dobile priložnost za temeljito seznanitev s kandidatom in njegovim programom.
Podobnega mnenja so tudi v LDS. Poslanec LDS Jožef Školč je ob tem prepričan, da kandidacijski postopek ni bil poslovniško korekten, zaradi česar bo padla tudi senca dvoma na samo imenovanje. Zato je predsedniku DZ Cukjatiju predlagal, da skliče kolegij, ki bi formalno v skladu s poslovnikom pripravil predlog za odločanje na seji državnega zbora. Poslanec LDS Tone Anderlič je prepričan, da je bila Lončarjeva kandidatura izpeljana v nasprotju s poslovnikom, saj predloga za imenovanje ni pripravil kolegij predsednika DZ. Pomisleke imajo tudi glede "skromne" obrazložitve predloga.
Cukjati je na očitke odvrnil, da so "začasni vodje poslanskih skupin pravnomočni vodje poslanskih skupin, začasni kolegij pa je kolegij in ima možnost storiti to, kar je storil". Branko Grims (SDS) je ob tem dejal, da je treba poslovnik gledati kot celoto, državni zbor lahko imenuje generalnega sekretarja že na ustanovnem zasedanju, izjemoma pa to lahko stori šele pozneje.
