Slovenija

Prva srednjesavska hidroelektrarna predvidoma leta 2024

Krško, 18. 09. 2020 11.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Koncesijo za izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi bodo s Holdingom slovenske elektrarne predvidoma podpisali 2. oktobra, je napovedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Kot prve, naj bi v približno 15 letih zgradili hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je pojasnil, da so pogodbo s HSE že medresorsko uskladili. Še pomembneje pa je, da je usklajena tudi z vsemi lokalnimi skupnostmi, zlasti na območju Zasavja, kjer se bo ta gradnja najprej začela, je poudaril.

Napovedal je, da bodo najprej izdelali državni prostorski načrt za spodnje tri hidroelektrarne, in sicer hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke. Podpis omenjene koncesijske pogodbe pa pomeni nadaljevanje priprave državnega prostorskega načrta. Tega naj bi sprejeli v dveh letih, potem nameravajo v približno poldrugem letu pridobiti gradbeno dovoljenje in začeti gradnjo.

Predvidoma leta 2024 bi začeli graditi prvo srednjesavsko hidroelektrarno, v dveletnih do triletnih zamikih pa še preostali dve. S tem nameravajo tudi slovensko gospodarstvo, ki bi pri tem sodelovalo, obremeniti za prihodnjih deset let, je dodal minister.

Koliko naj bi bilo vseh srednjesavskih hidroelektrarn, še niso določili. Vizija za prve tri je, da naj bi jih skupaj z umeščanjem v prostor zgradili v 12 do 15 letih. V zgornjem delu srednjega toka Save pa je možnih več variant, tako da se končno število giblje od 12 do 13 hidroelektrarn.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Po zadnjih grobih ocenah izpred več let naj bi prve oz. spodnje tri hidroelektrarne skupaj stale 350 milijonov evrov, pri čemer bo, ker gre za kanjonski del Save, kjer ne bo potrebnih veliko vlaganj v infrastrukturne ureditve, večji del naložbe predstavljal energetski del. Prve tri elektrarne naj bi stale od 95 do 100 milijonov evrov, preostalih 50 do 60 milijonov evrov pa naj bi šlo za potrebne infrastrukturne ureditve.

Zgraditi bo namreč treba nekaj cestnih deviacij in popraviti nekaj lokalnih cest. Kje bodo začeli graditi, gor ali dolvodno, se še niso odločili. Strokovno je sicer nekaj predlogov, da naj bi graditi začeli od Renk navzdol. Pomemben razlog za tako odločitev je tudi, da je suhadolska hidroelektrarna povezana z izgradnjo nove ceste Hrastnik–Zidani Most in da bo brez te dostop do gradbišča zelo otežen ali celo onemogočen.

Tako bo najprej treba zgraditi omenjeno cesto, kar je projekt ministrstva za infrastrukturo. Ta cesta pa bo že morala upoštevati bodočo zajezitev Save - najprej cesta in nato še hidroelektrarna, je pristal. Omenjena koncesija je bila sicer s koncesijskim aktom dodeljena že leta 2004, koncesijsko pogodbo pa bodo, žal, podpisali šele 16 let kasneje, je še dejal Vizjak.

Pogovora se je udeležil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je dodal, da je spodbujanje izgradnje velikih hidroelektrarn eden izmed temeljnih elementov pri izpolnjevanju načrtov, ki se jim je zavezala država. Kot je ocenil, naravna podoba območja od Renk do Suhadola narekuje, da "moramo iti v to" in da se lokalne skupnosti s tem strinjajo.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Hej Slovani
18. 09. 2020 21.50
Tale pijandura nam bo uničila še zadnje koščke narave.