Prve glasovnice v tujino

Državna volilna komisija (DVK) je slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v državah zunaj Evrope pričela pošiljati volilno gradivo za volitve v državni zbor, ki vsebuje tudi uradno prazno glasovnico. Po predvidevanju DVK bodo poslali 12.280 gradiv, s pošiljanjem pa naj bi zaključili do konca tega tedna. Volivec bo glasoval tako, da bo vpisal bodisi ime in priimek kandidata iz njegovega okraja bodisi ime liste kandidatov.

Izseljencem, ki stalno prebivajo na območju držav članic Evropske unije, v Švici, na Norveškem ter na območju jugozahodnega Balkana, to je v državah nekdanje Jugoslavije in Albaniji, se bo volilno gradivo po sklepu DVK glede na možnosti dostave pošiljalo potem, ko bodo že uradno znani seznami vseh kandidatov in list kandidatov oziroma po 6. septembru.

Zakon o volitvah v DZ v svojem 82. členu določa, da lahko volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, glasujejo po pošti ali na konzularno-diplomatskih predstavništvih. Leta 2006 spremenjena ureditev določa, da se tem volivcem, ki so vpisani v posebni volilni imenik, pošlje volilna karta, tudi če ne izrazijo želje po glasovanju. Glasovanje pa se po novi ureditvi lahko opravi s prazno glasovnico. Državna volilna komisija pa je sredi julija sklenila, da bodo izpolnjene glasovnice po pošti prejeli volivci v državah Evropske unije, Švici, skandinavskih državah, državah nekdanje SFRJ in Albaniji. Vsem ostalim bodo skupaj z volilnim gradivom zaradi geografske oddaljenosti poslali uradne prazne glasovnice.

V posebni volilni imenik volivcev s stalnim bivališčem v tujini, je sicer vpisanih 45.554 oseb, ki živijo v 95 državah po vsem svetu. Od tega jih 33.358 oziroma dobrih 73 odstotkov prebiva v evropskih državah in bodo torej po pošti glasovali z enakimi glasovnicami kot volivci na voliščih v Sloveniji. Največje število teh slovenskih državljanov sicer prebiva v sosednji Hrvaški (9612), Nemčiji (6783), Srbiji (4074), Italiji (3811), Avstriji (2439) in Švici (1702). Dobrih 26 odstotkov volivcev, ki stalno prebivajo v tujini, pa živi v državah zunaj Evrope. Od skupaj 12.196 jih največ prebiva v Kanadi (3898), Argentini (3438), Avstraliji (2492) in Združenih državah Amerike (1654). Na pobudo ustavnega sodišča bodo ti volivci poleg glasovnice in volilne karte prejeli tudi informacijo, kje so objavljeni podatki o kandidatnih listah in kandidatih. Volivci bodo morali glasovnico z lastnoročno podpisano volilno karto vrniti na naslov okrajne volilne komisije ali pa diplomatsko-konzularnega predstavništva v njihovi državi.

Sicer pa bodo volivci v tujini lahko glasovali tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Na dan glasovanja bo v tujini v 34 državah odprtih 27 volišč, in sicer v Buenos Airesu, Canberri, na Dunaju, v Celovcu, Bruslju, Sarajevu, Pragi, Podgorici, Köbenhavnu, Parizu, Atenah, Zagrebu, Rimu, Vatikanu, Trstu, Tokiu, Ottawi, Torontu, Budimpešti, Skopju, Varšavi, Moskvi, Bratislavi, Madridu, Stockholmu, Bernu, Londonu, Washingtonu, New Yorku, Clevelandu, Berlinu, Münchenu, Beogradu in Haagu. V tujini bodo lahko glasovali tudi volivci, ki bodo v času volitev tam začasno. Lahko bodo glasovali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali po pošti, a morajo to do 22. avgusta sporočiti Državni volilni komisiji.