Sindikati so tako vsaj sodeč po izplenu prvega dne uspešno na poti k cilju, da bodo potrebno število podpisov zbrali bistveno prej kot v skupno 35 dneh, kolikor jih imajo na voljo.
Prvi dan so se sicer na družbenih omrežjih pojavljala opozorila o težavah pri oddaji podpisov prek portala eUprava. Da zaznavajo težave, ki niso omejene zgolj na oddajanje elektronskih podpisov v podporo razpisu zakonodajnega referenduma, so navedli na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. "Zadevo obravnavamo prednostno in si prizadevamo za čimprejšnjo odpravo motenj ter zagotovitev nemotenega delovanja storitev," so zagotovili.
Sindikati podpise zbirajo, ker so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za zakon za razvoj Slovenije, ampak za zakon za njen razkroj. Njihov argument je, da zakon daje le peščici tistih z najvišjimi plačami, medtem ko večini jemlje, predvsem pa ogroža javna sredstva za delovanje ključnih družbenih sistemov.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo tudi kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Predlagatelji so kritični do sindikatov, ki da želijo odžirati koristi, ki jih zakon prinaša ljudem, in želijo državo vrniti v stare čase socializma.
Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica ter zunajparlamentarna stranka Prerod so medtem enotno podprle sindikalna prizadevanja za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Napovedale so tudi sodelovanje pri zbiranju podpisov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.