Nov državni praznik: prvič praznujemo dan znanosti

Predsednica Nataša Pirc Musar je ob dnevu znanosti spomnila, da je Slovenija dežela inovatorjev in izumiteljev. Med dosežki, na katere smo lahko ponosni, je navedla več kot 5000 let staro kolo z osjo, najdeno na Ljubljanskem barju, ter številne slovenske izume, med drugim žepni kalkulator, kolčno protezo, Nasov teleskop, električno lebdečo desko, zadrgo in razpršilec za parfum.

Kot je izpostavila, so to le nekateri med številnimi izumi, ki pričajo o ustvarjalnosti Slovencev, tudi o delu legendarnega izumitelja Petra Florjančiča.

"Na začetku vsakega znanstvenega izuma je ena sama beseda zakaj," je zapisala predsednica in opozorila, da se v današnjem času napačne in zavajajoče informacije širijo z izjemno lahkoto. Znanost po njenih besedah ni teorija zarote in ne lažna novica, temveč temelj svobodnega mišljenja in razumevanja sveta.

Posebej je izpostavila podnebne spremembe, ki so po njenih besedah "eksistenčni izziv za vse nas". Trenutna rast povprečne svetovne temperature zaradi človekovega vpliva je kar 40-krat hitrejša kot kadar koli prej zaradi naravnih dejavnikov, je opozorila.

Pirc Musarjeva je poudarila pomen znanja za napredek družbe. "Znanje je moč. Pomaga nam razumeti svet, v katerem živimo, da lahko rastemo, se učimo in mislimo svobodno," je povzela. Spomnila je tudi na evropsko razsvetljenstvo in barona Žigo Zoisa, ki je umrl na današnji dan pred več kot 200 leti in velja za enega ključnih mecenov slovenske znanosti in kulture.

V poslanici je izrazila zahvalo učiteljem, ki vsakodnevno posredujejo znanje otrokom in mladim, ter pozvala, naj se pri mladih spodbuja radovednost, saj so med njimi bodoči raziskovalci in izumitelji. Čestitala je letošnjim prejemnikom Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanj, obenem pa se zahvalila vsem slovenskih znanstvenikom, ki s svojim delom prispevajo k temu, da lahko živimo bolje.

Predsednica se je ob koncu zahvalila tudi vladi in ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da sta v zadnjih treh letih podvojila sredstva za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Po njenih besedah je to ključnega pomena, da bo slovensko gospodarstvo konkurenčno, družba pa odprta za nove ideje in znanstvene rešitve.

Premier Robert Golob se je ob današnjem državnem prazniku, dnevu znanosti, v poslanici zahvalil vsem, ki s svojim delom dokazujejo, da je Slovenija dežela znanja, poguma in vizije. "Vaši dosežki krepijo ugled Slovenije doma in v svetu ter dokazujejo, da lahko majhen narod doseže velike stvari, če verjame v moč znanja," je zapisal.

To, da danes prvič v zgodovini samostojne Slovenije kot državni praznik zaznamujemo dan znanosti, po premierjevih besedah ni le priznanje znanstvenemu in raziskovalnemu delu v naši državi, temveč tudi sporočilo, da je znanje temelj naše družbe, naše državnosti, naše identitete in zagotovilo naše prihodnosti.

Spomnil je, da nas zgodovina uči, da brez znanja ni napredka, in da so že nekoč, še v soju sveč, slovenske znanstvenice in znanstveniki pomembno prispevali k svetovni zakladnici znanja. Pokazali so nam, da znanost ni le zbirka podatkov in odkritij, temveč odraz našega razmišljanja, ustvarjalnosti in odgovornosti do sveta in do nas samih, je poudaril. Na današnji dan se, tako Golob, zahvaljujemo vsem, ki s svojim delom ustvarjajo prihodnost Slovenije.

Ker verjamejo v moč znanja, je znanost po njegovih besedah eden ključnih stebrov delovanja te vlade. "Sistemsko smo uzakonili postopno povečanje sredstev za znanost na raven 1,25 odstotka BDP, neodvisno od vsake posamezne vlade. Po tridesetih letih smo sprejeli tudi nov zakon o visokem šolstvu, ki bo omogočil, da Slovenija do leta 2035 temu področju nameni 1,5 odstotka BDP. To sta zavezi, da bo znanje vedno v središču našega razvoja," je podčrtal.

Izpostavil je tudi vlaganja v prihodnost znanstvenega prostora, v nove fakultete, raziskovalne centre, največji podatkovni center s superračunalnikom in tovarno umetne inteligence, pa tudi v centre za brezogljične tehnologije, vesoljske raziskave in zdravstvo. "Z izjemnim ponosom smo letos dvignili slovensko zastavo v Cernu. Vse to so naložbe v prihodnost in dediščina za prihodnje generacije," je izpostavil Golob.

Po njegovih besedah Slovenija danes stoji ob boku najrazvitejšim državam sveta na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij, vodikovih rešitev in satelitskih sistemov. "Toda ob vsem tem napredku ne smemo pozabiti, da mora vsaka tehnologija služiti človeku, njegovemu dostojanstvu, blaginji in svobodi," je opozoril.

Napovedal je, da bomo v Sloveniji umetno inteligenco razvijali odgovorno, z etiko, integriteto in v službi družbe, z jasno vizijo, da bo dostop do znanja in tehnologij omogočen vsem, ne glede na status ali kraj bivanja.

"Dan znanosti je dan prihodnosti. Dan, ko pogled usmerjamo naprej. Ko odločno stremimo k družbi, ki razume, da je njeno največje bogastvo v ljudeh. V ljudeh, ki razmišljajo, raziskujejo, odkrivajo in delijo. Nesebično," je še zapisal premier.

Ob prazniku bo popoldne gostil posvet o prihodnosti slovenske znanosti. Na njem bodo ugledni strokovnjaki s področja umetne inteligence razpravljali o tem, kje se Slovenija trenutno umešča na zemljevid razvoja in uporabe umetne inteligence, kakšne priložnosti nam ta odpira tudi v povezavi z raziskovanjem vesolja ter ali bomo znali te priložnosti ustrezno izkoristiti.

V nedeljo zvečer je bil premier tudi slavnostni govornik na prireditvi v Cankarjevem domu, kjer so podelili 15 državnih nagrad in priznanj za izjemne znanstvene in raziskovalne dosežke. Prejemnikom se je zahvalil za njihov izjemen prispevek k razvoju znanosti doma in v svetu ter poudaril pomembnost znanosti za razvoj države.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je v poslanici ob dnevu znanosti ocenil, da je znanost temelj napredka družbe in da njene dosežke uporabljamo vsakodnevno, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Zanj znanost ni nekaj, kar se dogaja le v laboratorijih in raziskovalnih ustanovah, ampak je del našega vsakdana in gonilo razvoja.

Po ministrovih besedah je želja, da bi Slovenija imela dan, posvečen znanosti, stara že več desetletij, letos pa se je z razglasitvijo 10. novembra za državni praznik končno uresničila.

"Znanost ni le nekaj, kar se dogaja za zidovi znanstvenoraziskovalnih inštitutov in visokošolskih institucij, znanost je povsod okoli nas. Njene dosežke uporabljamo v vsakdanjem življenju," je poudaril.

Minister je med drugim spomnil, da je tudi internet nastal kot rezultat znanstvenega dela, saj je bil razvit v Evropski organizaciji za jedrske raziskave, katere polnopravna članica je Slovenija postala junija letos. "To je velik dosežek za našo državo in priznanje slovenskemu znanstvenemu potencialu," je zapisal.

Papič je ob tem opozoril, da znanost ni samoumevna. Brez znanstvenikov po njegovih besedah ne bi bilo napredka v medicini, tehnologiji, razumevanju sveta, družbenem razvoju in kakovosti življenja. Pri tem je poudaril, da znanost ni omejena le na naravoslovje in tehniko, temveč vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost.

"Povezovanje vseh teh področij poganja svet, v katerem živimo," je dodal.

Minister se je v poslanici zahvalil vsem znanstvenikom za njihovo delo in prispevek k družbenemu napredku. Zaradi njih danes živimo bolje in dlje, je ocenil.

Ob koncu je ob prvem dnevu znanosti, ki ga Slovenija praznuje kot državni praznik, povabil k razmisleku o pomenu znanstvenih dosežkov za razvoj družbe in prihodnost. "Vzemimo si čas, da se spomnimo, kaj vse nam je znanost dala," je še poudaril minister Papič.

V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe. Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih.

Minister bo ob tej priložnosti sprejel dobitnike najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti in inovacij, pri premierju Golobu pa bo potekal posvet o prihodnosti slovenske znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta v nedeljo na prireditvi v Cankarjevem domu prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer.