Prav 6. december je tisti prvi datum, ki si ga številni otroci zapomnijo, saj je dan, ko ima god sv. Miklavž, kakor pravimo sv. Nikolaju, ki je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Na predvečer svojega godu hodi s svojim spremstvom, angeli in parklji, od hiše do hiše in prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe. Marsikje god sv. Miklavža razumejo kot dan krščanske dobrodelnosti: z materialnimi darovi se spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok, so pojasnili na tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference (SŠK).
O Miklavževi priljubljenosti največ povedo legende o njegovi dobrodelnosti. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil Nikolaj škof v Miri, kjer je v visoki starosti umrl okoli leta 350. Rodil se je pobožnim staršem, ki sta bila usmiljena človeka, odprta za reveže. Sin Nikolaj ("zmaga ljudstva" pomeni njegovo ime) ju je v tem posnemal.
Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. V Miri so se verniki ob smrti škofa odločili, da bo tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev, novi škof. To je bil Nikolaj. Svojim vernikom je hotel biti v vsem zgled, zlasti v dobrodelnosti. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v ječi.
Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v vseh mogočih življenjskih stiskah. Po legendi je priskrbel primerno doto trem dekletom, ki so bile obubožane in bi zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile.
Nikolaj je eden najbolj čaščenih svetnikov; za svojega zavetnika ga namreč častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je temu priljubljenemu svetniku posvečenih največ cerkva – okoli 200. V mnogih so naslikani prizori iz legende o njegovem življenju.
V prejšnjem stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah utrdilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Kmalu po drugi svetovni vojni so oblastniki Miklavža pregnali in namesto njega iz Rusije pripeljali dedka Mraza. Po osamosvojitvi pa se je miklavževanje obnovilo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.