Epidemija oklestila število delovno aktivnih

Leto 2020, leto epidemije, se je poznalo tudi na trgu dela. Kot kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs), je bilo lani 12 odstotkov več brezposelnih kot leto prej, delovno aktivnih pa 0,5 odstotka manj. 85 odstotkov delovno aktivnih je imelo zaposlitev v rednem delovnem razmerju, približno 5 odstotkov pa jih je delalo v prekarnih oblikah dela (opravljali so npr. študentsko delo, bili samozaposleni z le eno stranko, opravljali agencijsko delo).

Stopnja brezposelnosti se je tako po nekaj letih zniževanja lani spet zvišala, bila je 5 odstotna. Najvišja pa je bila med mladimi. Med 15- do 29-letniki je bila tako 9,7-odstotna. Znižala pa se je stopnja delovne aktivnosti, saj je bila med 20- do 64-letniki 76-odstotna, kar je nekoliko nižja kot leta 2019.

Januarja letos je bilo v gostinstvu 15 odstotkov manj delovno aktivnih kot januarja lani, pred nastopom epidemije koronavirusa, kar pomeni približno 5.600 delovno aktivnih manj. Sledijo druge raznovrstne gospodarske dejavnosti, med katere spadajo tudi dejavnosti turističnih agencij. Se je pa število delovno aktivnih zvišalo v nekaterih drugih dejavnostih, med drugim v zdravstvu in socialnem varstvu ter komunikacijskih in informacijskih dejavnostih.

Od doma delalo 17 odstotkov zaposlenih

Pandemiji covida-19 smo morali prilagoditi tako zasebno življenje kot delo. Delodajalci so bili pozvani, naj odredijo delo od doma, kjer je bilo to le mogoče. Podatki kažejo, da je lani delalo od doma 17 odstotkov zaposlenih, kar je bilo nekoliko več kot v prejšnjih letih. V zadnjih 10 letih je namreč običajno ali včasih delalo od doma približno 15 odstotkov zaposlenih oseb.

Smo pa v prvi polovici leta 2020 zabeležili dve tretjini več medobčinskih selitev kot v istem obdobju leta 2019. Večina teh so bile selitve s stalnega na začasno prebivališče. Zaradi takih selitev se je povečalo tudi število delovnih migrantov, katerih občina dela ni bila hkrati tudi občina prebivališča. Delež takih delovno aktivnih se je lani najbolj povečal v občinah Kranjska Gora in Bohinj.

4.600 dnevnih delovnih migrantov iz sosednjih držav

V Sloveniji je sicer lani delalo tudi nekaj več kot 10.800 tujcev iz sosednjih držav; od tega je bilo nekaj več kot 4.600 (ali 42,6 odstotka) čezmejnih dnevnih delovnih migrantov. Približno 21.000 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije pa je delo opravljalo v kateri izmed sosednjih držav Republike Slovenije, največ v Avstriji.

Kljub negotovim razmeram na trgu dela pa lahko na zaposlovanje v prihodnosti gledamo optimistično, pravijo na Sursu. Kazalnik pričakovanega zaposlovanja narašča in se že bliža vrednosti z začetka lanskega leta. "Opažamo, da postopno okrevajo tudi storitvene dejavnosti, ki so bile v preteklem letu s tega vidika med najbolj prizadetimi. Med podjetji v dejavnosti gradbeništvo je bilo v aprilu 2021 38 odstotkov takih, ki so izrazila, da v prihodnjih mesecih pričakujejo povečanje zaposlovanja, med podjetji v predelovalnih in storitvenih dejavnostih je bilo takih podjetij po 21 odstotkov, v trgovini na drobno pa 18 odstotkov. Na drugi strani je bilo med slovenskimi potrošniki kar 73 odstotkov takih, ki so izrazili, da pričakujejo povečanje brezposelnosti," so še sporočili.