Praznik dela: na proslavi pri predsedniku glasbenik z vklenjenimi rokami

V predsedniški palači je na razmeram prilagojen način znova potekal dan odprtih vrat ob državnem prazniku. Državljane sta nagovorila predsednik republike Borut Pahor in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Še bolj kot vsebina njunega govora, pa na družbenih omrežjih odmeva posnetek, iz katerega je razvidno, da je glasbenik, ki je spremljal izvedbo pesmi Med iskrenimi ljudmi, igral v vklenjenimi rokami. Gre za dejanje v znak protesta proti zaprtosti kulture, glasbenik je s tem namreč želel opozoriti na to, kako je kultura že ves čas koronakrize omejevana oziroma zaprta.

V uradu predsednika so potrdili, da gre za prizor z današnje proslave. Kot so dodali, predsednik v vsebino umetniških točk ne posega, sta pa Kristina Oberžan in Sašo Gačnik nastopila tudi že na torkovi proslavi.

Pahor je v nagovoru sicer ocenil, da se le približujemo koncu same zdravstvene krize. "Postopno opuščanje večine omejitvenih ukrepov bo gotovo koristno vplivalo na splošno razpoloženje med ljudmi in do neke mere zmanjšalo negotovost in napetost," je poudaril.

"To moramo vsi skupaj razumeti kot veliko priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Zlasti priložnost in nujnost, da oživimo in okrepimo vse vrste socialnega dialoga, zlasti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta," je ocenil in dejal, da dolgoročne rešitve, vezane na trg dela in položaj delavstva, ne smejo biti sprejemane brez dogovora o njih v okviru socialnega dialoga, začenši z demografskim skladom in davčno reformo.

Po njegovem mnenju je pomembno, da si tudi v prihodnje prizadevamo za ohranitev in razvoj socialne države: "Res je, da je socialna država ustavna norma in zato na nek način varovana pravica. A njen obseg je stvar sprotne odločitve politike v sodelovanju s socialnimi partnerji. Obstajajo pasti, ki njen razvoj lahko zamajajo, zato moramo paziti, da se jim izognemo."

"Iz lastnih izkušenj vemo, da je vsaka motnja v zagotavljanju zadostnih davčnih prilivov neposredna grožnja za obseg socialne države. V času covid krize je bilo za socialno državo zgledno poskrbljeno, vendar na račun dodatnega zadolževanja, ki ga bo kmalu treba ustaviti, dolgove pa vrniti. Zato moramo paziti, da bodo tudi v prihodnje davčni viri zadostni, da bomo z njimi zagotavljali sedanji obseg socialne države in njen nadaljnji razvoj, ki si ga lahko privoščimo, če prioritete postavimo na pravo mesto," je opozoril.

Jerkičeva v nagovoru v predsedniški palači kritična do odnosa vlade do socialnega dialoga

Prvi maj niso bučna praznovanja, niso samo kresovi in druženje, je v prvi meri namenjen poglobljenemu razmisleku o delavskih pravicah, pa je v nagovoru v predsedniški palači poudarila predsednica ZSSS Jerkičeva. Opozorila je na ignoranco vlade do sindikatov in izpostavila pomen socialnega dialoga.

Opozorila je, da so se sindikati kot predstavniki zaposlenih in svojega članstva v zadnjem letu srečevali z vrsto dogodkov, ki pomenijo "ignoriranje vsebine dela sindikatov in delavskih pravic". Ob tem je omenila nacionalni program za okrevanje, ki je bil sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev kljub temu, da gre za neke vrste novi dogovor. Ne želi si, da bi iz tega "novega dogovora sredstva EU dobili samo nekateri, vračali pa potem vsi drugi".

Brez socialnega dialoga in široke razprave se je po njenih navedbah pripravljal tudi predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki naj bi zagotovil varno starost in varne pokojnine. Ob tem je napovedala referendumske aktivnosti, če bo zakon sprejet. V sindikatih ne nasprotujejo demografskemu skladu, vendar hočejo takšnega, ki bo zagotavljal varno starost, ne bo pa pomenil možnosti "plenjenja politike po premoženju", ki je še ostalo, je dejala.

Jerkičeva se je v nagovoru dotaknila novih davčnih reform, ki se pripravljajo celovito, vendar brez vključevanja socialnih partnerjev, brez možnosti vplivanja na njihovo vsebino in "na način, da sami žagamo ne vejo, na kateri sedimo, ampak žagamo kar drevo socialne države".

Najbolj kritična je do socialnega dialoga. "To, kar se dogaja zadnja leta, ni socialni dialog, je le seznanjanje socialnih partnerjev z dejstvi, brez možnosti vplivanja na sprejete odločitve in sodelovanja v procesih, ki so za vse nas pomembni," je opozorila in dodala, da nas na socialni dialog opozarjajo tudi v Evropi, kjer je to vrednota.

Poudarila je, da so letošnji 1. maj v ZSSS namenili varnosti zaposlitve v vseh svojih oblikah. Za njo to pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve. Med drugim je spregovorila tudi o vprašanju poklicnih bolezni in predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega upa, da bo sprejet čim prej.

Od tej priložnosti je čestitala vsem, ki imajo prvi maj za osebni praznik, predvsem pa članicam in članom sindikatov.

V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so medtem izrazili nasprotovanje vladanju z največjim demokratičnim deficitom v zgodovini samostojne države, pri čemer je cilj po njihovih navedbah demontaža nekaterih ključnih stebrov socialne države. Po pozivu predsednika Pergama Jakoba Počivavška lahko le delavstvo na čelu s sindikati ustavi predloge vlade, ki so po njegovih besedah skrajno škodljivi.

Tudi po mnenju predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja je vloga sindikatov v trenutnih razmerah še bolj pomembna, saj vlada socialni dialog spreminja v farso. Temu se je treba upreti, je poudaril. Pri tem je spomnil, da delavkam in delavcem nobena pravica ni bila nikoli podarjena sama od sebe.

Delo bo nosilni steber okrevanja

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je ob današnjem prazniku dela poudaril, da bo delo nosilni steber nove realnosti po pandemiji novega koronavirusa. Hkrati po njegovih besedah "vsi ugotavljamo, da je delo velika vrednota in da si velika večina ljudi želi delati in s tem prispevati k skupnemu dobremu".

Minister je prepričan, da lahko Slovenija letos ob prazniku dela kljub zahtevanim okoliščinam praznuje "male in velike zmage vseh nas, ki smo delali v času epidemije".

Ob tem se je zahvalil zdravstvenemu in oskrbovalnemu kadru, ki skrbi za najranljivejše. "S skupnimi močmi smo poskrbeli, da nam ni treba ustavljati industrije in celotnega gospodarstva," je navedel v čestitki.

Spomnil pa je tudi na tiste, ki so ostali brez dela in dejal, da moramo ob tem praznovanju močno stisniti roko pomoči tudi vsem njim. "In pomagamo vsem, ki še čakajo nanj," je dejal. S tem je imel v mislih zlasti delavce v storitveni dejavnosti, za katero upa, da se bodo kmalu spet povsem odprle.

"Vem, da ni bilo in ni preprosto. Imamo tudi možnost biti priča izjemnim spremembam na trgu dela. Ugotovimo lahko, da so nas te preizkušnje povezale in utrdile, na drugi strani pa prinesle nove izzive," je izpostavil minister. Po njegovih besedah bo delo na daljavo še naprej ostalo velik izziv, vedno bolj bodo pomembne digitalne kompetence in znanje. Pomembno je tudi, da se bodo lahko zaposleni še naprej vseživljenjsko izobraževali in nadgrajevali svoje veščine, je še naštel minister ter državljankam in državljanom voščil ob današnjem prazniku dela.

"Cilj vlade je ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali dostojno delo za dostojno plačilo"

Premier Janez Janša pa v poslanici ob prazniku dela poudarja, da je cilj vlade ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo: "Vsakdo, ki dela, mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje, svoje in tistih, ki jih preživlja. Vsako delo, tako v delovnem razmerju kot prekarno, mora imeti pravno zaščito."

Janša je v poslanici zagotovil, da je vlada v tem letu naredila vse, da bi bili negativni učinki epidemije na gospodarstvo in delovna mesta čim manjši. "Zavedamo se odgovornosti vlade v težkih situacijah, kot je ta. Tudi v prihodnje bomo storili vse, kar bo v naših močeh, da pomagamo podjetjem in zaposlenim tudi v času, ko bo najhujša zdravstvena kriza mimo," je napovedal.

Ob tem je naštel ukrepe, s katerimi so po njegovih besedah ohranili preko 200.000 delovnih mest, Slovenija pa se uvršča v evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo. To je in bo vedno najboljši ukrep socialne politike vsake države, je prepričan.

Ob tem pa razumejo tudi stiske tistih, ki so zaradi epidemije izgubili delo, zato je bil aprila izplačan solidarnostni dodatek za brezposelne, pravi. Premier ocenjuje, da je svet po pandemiji drugačen, spremenjeno okolje pa od nas zahteva najprej in predvsem spremembe v razmišljanju ter posledično spremenjeno delovanje na vseh področjih. Po njegovem mnenju bodo najuspešnejše države, ki bodo krizo zaradi pandemije razumele kot priložnost.

"Slovenija se na izzive časa pripravlja z vso resnostjo. Korak za korakom se lotevamo vsega, kar predstavlja največje ovire za uspešen razvoj," je zapisal in ob tem izpostavil odpravo nelogičnih administrativnih postopkov in birokratskih ovir, paket sprememb petih davčnih zakonov, z delom sta začela tudi strateški svet za digitalizacijo in strateški svet za socialno politiko.

Dodaja, da so postala vprašanja socialne varnosti za vse države sveta, tudi za Slovenijo, še zahtevnejša: pokojninski sistemi in njihova vzdržnost, zdravstveni sistemi in njihova dostopnost, nove oblike zaposlovanja. Države so zakonodajo, vezano na socialni sistem, sprejemale v 20. stoletju, zdaj pa se srečujemo z izzivi 21. stoletja, torej z globalizacijo, digitalizacijo, staranjem prebivalstva. "Od tega, kako bomo naslovili ta vprašanja, je odvisna naša prihodnost. Od tega je odvisna uspešnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vrednost dela in delovnih mest ter posledično blaginja življenja državljank in državljanov," je poudaril v poslanici.

Zato je cilj vlade, ki jo vodi, ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo. Dostop do trga dela, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, enake socialne zaščite in socialnih storitev za vse zaposlene ne glede na njihovo pogodbo o delu, pravični delovni pogoji, ustrezno izobraževanje, ki mora biti odziv na razmere na trgu dela - vse to so pravice, ki jih je treba zagotoviti zaposlenim tudi v novih pogojih dela, je prepričan.

A brez uspešnega gospodarstva vsa njihova prizadevanja ostajajo le dobri nameni, je zapisal Janša. Zato je po njegovem mnenju njihov največji izziv ta trenutek uspešno gospodarsko, socialno in splošno okrevanje Slovenije.

"Epidemija je bila in je še vedno preizkušnja, v kateri smo kot družba solidarnostno odgovorni za zaščito zdravja svojih najbližjih, sodelavcev in prijateljev, kot država pa za ohranitev konkurenčnosti naših podjetjih in delovnih mest, ki so temelj za nadaljnji razvoj in jamstvo za socialno blagostanje vseh državljank in državljanov," je zapisal in dodal, da se tega vlada zaveda.

Vsem, posebej tistim, ki živijo "od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja", pa je čestital ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca.

Zorčič: 1. maj tudi v digitalni družbi ne izgublja svoje zgodovinske pomembnosti

Predsednik DZ Igor Zorčič v poslanici ob prazniku dela poudarja, da ta praznik tudi v digitalni družbi ne izgublja svoje zgodovinske pomembnosti. Čeprav ga zaradi epidemioloških razmer že drugo leto praznujemo brez tradicionalnih kresov in sindikalnih zborovanj, je prav, da danes še glasneje zadoni: Naj živi 1. maj, praznik dela, je zapisal.

Več kot sto let po delavskem gibanju in bojih industrijskih delavcev za višje mezde in krajši delovni čas - pravic, ki so temelj današnje pravne zaščite delavcev - po mnenju Zorčiča ni vprašanje pravic delavcev nič manj aktualno. Nasprotno. Globalizacija, gospodarski in družbeni napredek, globalno segrevanje, naravne nesreče, gospodarske krize, v zadnjem letu pa tudi epidemija covida-19 nepovratno spreminjajo koncept dela in zaposlovanja, meni.

Ob tem dodaja, da je epidemija najbrž bolj kot karkoli drugega doslej v 30-letni zgodovini Slovenije pri nas spodbudila zavedanje o pomenu dela, o tem, kako pomembno je delo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb, za blaginjo in vsesplošni napredek družbe ter osmišljanje življenja vsakega od nas.

V obdobju zaustavitve družbe smo spoznali, da omejitev svobode dela povzroča posledice onkraj posameznikovih ekonomskih težav, ki jih država bolj ali manj uspešno blaži s posameznimi ukrepi, opozarja predsednik DZ.

Epidemija nas je tudi posedla za računalnike, nas privajala na oddaljeno delo, oddaljeno izobraževanje, spletne nakupe in podobno. Ta nova, praktična znanja in uporabne izkušnje sodobne tehnologije nam zato odpirajo nove možnosti ekonomskega in družbenega okrevanja v obdobju po epidemiji.

Po njegovem mnenju je pred nami edinstvena priložnost, da skupaj ustvarimo trajnostna in digitalizirana delovna mesta, po meri ljudi in okolja in hkrati z visoko dodano vrednostjo. Prednosti digitalizacije in avtomatizacije ne gre iskati zgolj v večji konkurenčnosti, temveč tudi v nadomeščanju delovno intenzivnih in nevarnih, pogosto slabo plačanih del, je prepričan.

Ob tem opozarja, da digitalno gospodarstvo ne sme odpirati poti podrejanju človeškega dela. Osemurni delovnik, ki se ga ob 1. maju spominjamo kot ene temeljnih pridobitev delavskih gibanj, v dobi digitalizacije grobo načenja delo "na zahtevo", osebne stike pa elektronska komunikacija. "Zato je trajni izziv tudi za nas, predstavnike zakonodajne veje oblasti, da bliskoviti razvoj človeške družbe spremljamo z aktivnim iskanjem novih, primernih oblik zaščite dela in delavcev," je še zapisal predsednik državnega zbora v poslanici ob današnjem mednarodnem prazniku dela.

Solidarnost in akcija, ne tekmovanje in molk

Ob prvem maju je na izzive opozoril tudi Sindikata novinarjev Slovenije. Ocenjujejo, da so zaostrene družbene razmere v obdobju epidemije covida-19  delo novinarjev in drugih medijskih delavcev izpostavile političnim, ekonomskim in socialnim tveganjem. Medtem ko v mednarodnem in evropskem združenju opozarjajo na nadaljnje omejevanje medijske svobode po Evropi, se v Sloveniji poskusi podrejanja medijev in razvrednotenja novinarstva z aktualno vlado stopnjujejo, so zapisali: "Vlada, ki je dolžna zagotavljati pogoje za svobodo medijev, s svojimi ravnanji sistematično ruši prav to – svobodo medijev." 

"Delovni pogoji in odnosi v novinarstvu so tri desetletja podvrženi nenehnim kapitalskim pritiskom medijskih lastnikov in poskusom političnega podrejanja novinarjev skozi prikrojeno medijsko zakonodajo, zlorabe oglaševanja in neposredne grožnje. V zadnjem letu so še posebej na udaru javni mediji, Radiotelevizija Slovenija in Slovenska tiskovna agencija, s katerima se gre trenutna politična oblast vojno z mediji, prizadeva si ju ošibiti in na račun javne službe preobraziti po svoji podobi. Poleg tega interventni ukrepi vlade med epidemijo medijskim hišam niso namenili posebnih oblik pomoči kot v nekaterih drugih evropskih državah, čeprav so mediji ključni za okrevanje in odpornost družbe. Medtem ko se je med epidemijo občutno povečalo zaupanje v medije, je državni vrh sistematično poniževal novinarje in medije krivil za razmah novega koronavirusa. Nekaj časa je celo veljalo, da ob listanju časopisa v gostinskih lokalih in javnih institucijah obstaja večja nevarnost okužbe, zato so vse tiskovine od tam umaknili," opozarjajo.

Ker so se uveljavljeni poslovni modeli medijev med epidemijo zamajali, jih skrbi tudi bližnja prihodnost, ko bi uprave izhod lahko ponovno iskale v nižanju stroškov dela in povečanju delovnih obveznosti: "Toda novinarji že zdaj opozarjajo na preobremenjenost, prenizka plačila in pomanjkanje poklicnega razvoja. To nakazuje, da prekarizaciji niso izpostavljeni samo tisti v nestandardnih oblikah dela, temveč tudi redno zaposleni. Izkoriščevalskim delovnim odnosom in segregaciji na trgu dela se je treba zoperstaviti – ne le z branjenjem pravic, temveč z njihovim razširjanjem, med drugim z novo nacionalno poklicno kolektivno pogodbo."

"Prvi maj praznujemo kot spomin na čikaške dogodke, ko so delavci v začetku maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, hkrati je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavk in delavcev, tudi tistih v medijih. Spoštovanje pravic novinarjev, ki izhajajo iz dela in so neločljivo povezane s svobodo medijev, si bo treba izboriti – ne s tekmovanjem in izolirano individualno držo, ampak s solidarnostjo in kolektivnim delovanjem; ne z ločevanjem, ampak s povezovanjem vseh medijskih delavcev; ne s pokroviteljstvom, ampak skupaj z javnostjo; ne z molkom, ampak z akcijo," so še dodali.