Po prvih podatkih popisa 2002, je bilo v Sloveniji 1.948.250 prebivalcev, 688.733 gospodinjstev in 775.131 stanovanj. Kot prebivalci Slovenije tokrat niso šteti tisti državljani RS, ki že vsaj eno leto prebivajo v tujini, ne glede na to, da imajo v Sloveniji še vedno prijavljeno stalno prebivališče.
Na današnji novinarski konferenci je generalni direktor statističnega urada Tomaž Banovec povedal, da je bil prvi problem popisa enoletna zamuda zaradi pomanjkanja denarja.
Podatki o številu prebivalcev niso neposredno primerljivi s podatki iz popisa 1991
Zaradi spremenjene definicije v letošnjem popisu podatki obeh popisov niso primerljivi. Po preračunu podatkov popisa 1991 po novi definiciji se je število prebivalcev v zadnjih 11 letih povečalo za 34.895 oziroma za 1,8 odstotka. Število gospodinjstev se je glede na leto 1991 povečalo za 48.578 (oziroma za 7,6 odstotka), povprečno število članov gospodinjstva pa je 2,8 (pred 11 leti 3,1). Število stanovanj se je glede na prejšnji popis povečalo za 90.852 oziroma za 13,3 odstotka.
Ker je imela Slovenija v medpopisnem obdobju negativni naravni prirast, saj je umrlo približno 1500 prebivalcev več kot se jih je rodilo, je večje število prebivalcev posledica priseljevanja državljanov RS iz tujine, prisilnih migracij v Slovenijo z območij nekdanje Jugoslavije, sodobne ekonomske migracije in legalizacija prebivanja tistih državljanov nekdanje Jugoslavije, ki v Sloveniji ob njeni osamosvojitvi niso imeli registriranega stalnega prebivališča.
Spolna struktura prebivalstva se ni spremenila, tako da ostaja delež moških in žensk enak kot ob prejšnjem popisu (48,5 odstotka moških in 51,5 odstotka žensk).
Sprememba definicije prebivalca
Za spremembo so se odločili zaradi mednarodnih priporočil, po katerih se v prebivalstvo države štejejo samo tisti, ki dejansko prebivajo na njenem ozemlju. Državljanstvo pri tem ni pomembno, tako da so lahko prebivalci Slovenije tudi tujci.
Najpomembnejša razlika med definicijo prebivalstva med prejšnjim in letošnjim popisom je torej ta, da v letošnjem popisu kot prebivalci niso upoštevane osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno prebivališče, a že več kot leto prebivajo v tujini (zdomci). Poleg tega pa so kot prebivalce upoštevali tiste priseljene osebe, ki v Sloveniji prebivajo vsaj eno leto, ne glede na to, ali imajo tu prijavljeno prebivališče.
Pri razlagi nove definicije pa tudi tokrat ni šlo brez športne primerjave. Kot je razložil demograf Danilo Dolenc, Zlatko Zahovič, ki prebiva v tujini, po tej definiciji ni prebivalec Slovenije, košarkar Uniona Olimpije Čeh Jiri Welsch, pa je.
Število gospodinjstev narašča, število članov v gospodinjstvu pa pada
Povečanje števila gospodinjstev za 7,6 odstotka in s tem povezano zmanjševanje povprečnega števila članov gospodinjstva je najpomembnejši demografski proces v Sloveniji po njeni osamosvojitvi. Medtem ko se je po drugi svetovni vojni v obdobju med dvema popisoma povprečno število članov gospodinjstva zmanjševalo le za desetinko (razen med leti 1971 in 1981, ko je bilo zmanjšanje za dve desetinki), ima tokrat povprečno gospodinjstvo kar za tri desetinke manj članov kot pred desetimi leti. Zmanjševanje povprečnega števila članov gospodinjstva je značilno za celo Slovenijo, saj imajo samo še tri regije (Pomurska, Spodnjeposavska in Jugovzhodna Slovenija) povprečno tri člane. Najpomembnejši vzroki za nizko povprečno število članov gospodinjstva so vedno večje število družin z enim otrokom oziroma brez otrok, pojavljanje mladih enočlanskih gospodinjstev, ki so značilna tudi za Evropo (t.i. singles), večanje števila ostarelih gospodinjstev in vedno manjše število tradicionalnih gospodinjstev s tremi generacijami članov, ki so bila značilna za ruralna okolja.
Prebivalstvo v naseljih
Ob popisu 2002 je bilo v Sloveniji 5.997 naselij. 62 naselij sploh nima prebivalcev, v 223 naseljih pa je manj kot deset prebivalcev. Naselij z več kot 10.000 prebivalci je samo 16, v dveh največjih mestih (Ljubljani in Mariboru) pa je prebivalo 17,9 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. To je za en odstotek manj kot pred 11 leti, ta podatek pa potrjuje dosedanje ugotovitve o suburbanizaciji Slovenije. "Ideal Slovencev je še vedno hiša nekje na samem," je številke komentiral Dolenc. Najbolj se je povečalo število prebivalstva v naseljih, ki imajo od 500 do 5.000 prebivalcev (za 1,6 odstotka). V letu 2002 se je povečalo število prebivalstva v najmanjših naseljih (do 500 prebivalcev), v katerih prebiva več kot tretjina prebivalcev Slovenije (34,4 odstotka).
Število stanovanj se je povečalo
V primerjavi s popisom 1991 se je število stanovanj povečalo za 90.852 oziroma 13,3 odstotka. Največji porast števila stanovanj imata upravni enoti Logatec in Domžale, najnižji porast pa upravni enoti Tolmin in Trbovlje. Ob predpostavki, da je v enem stanovanju samo eno gospodinjstvo, je v Sloveniji nenaseljenih več kot 85.000 stanovanj. Največji del nenaseljenih stanovanj so stanovanja za počitek in rekreacijo, največji delež teh pa imajo nekatere občine v alpskem območju in številne v slovenskih vinorodnih območjih. Leta 1991 je bila razlika med številom stanovanj in številom gospodinjstev skoraj polovico manjša (43.944).
Prebivalci so imeli letos tudi možnost samopopisa
Del vprašanj je moral zaradi metodološke zahtevnosti izpolniti popisovalec, večino vprašanj pa so lahko izpolnile osebe same. Iz vzorca že obdelanih vprašalnikov so na uradu ugotovili, da se je za samopopis odločilo 2,5 odstotka oseb.
Predizpisani podatki za popis prebivalstva
Vprašalniki so bili v letošnjem popisu že predizpisani s podatki o naslovu prebivališča, ki so bili pridobljeni iz administrativnih evidenc ministrstva za notranje zadeve. Skupaj je bilo predizpisanih 2.025.156 vprašalnikov. Na naslovu, ki je bil predizpisan, je bilo popisanih 89,6 odstotka prebivalcev. 6,6 odstotka oseb ni bilo popisanih na predizpisanem vprašalniku, ker v času popisa niso več prebivali na tem naslovu, ampak drugje v Sloveniji, kjer so bili praviloma tudi popisani. Na preostalih 3,8 odstotka predizpisanih vprašalnikih pa je bilo označeno, da oseba po novi metodologiji ni več prebivalec.
Kako je potekal popis?
V letošnjem popisu je sodelovalo 8.698 popisovalcev, njihovo delo pa je usmerjalo 1.070 območnih inštruktorjev. Tretjina vseh popisovalcev je že imela izkušnje bodisi s popisovanjem bodisi z anketiranjem. Na statistični urad je med popisom prispelo okrog 100 pritožb, ki so se večinoma nanašale na delo popisovalcev. Po končanem popisovanju je bil v 100 vzorčno izbranih popisnih okoliših s 14.000 prebivalci izveden tudi kontrolni popis. Na osnovi že obdelanih vprašalnikov so statistiki ugotovili, da 704 osebe niso želele sodelovati pri popisu, predvideno skupno število teh oseb pa je 3.500. Nekaj oseb je bilo popisanih tudi naknadno, tako da na uradu pričakujejo, da bodo končni podatki popisa 2002 nekoliko odstopali od prvih, znani pa bodo šele aprila prihodnje leto.
