Dve tretjini glasov za preferenčni glas

Trenutno je preferenčni glas v veljavi le na lokalnih in evropskih volitvah, predlagatelji referenduma (Gibanje Svoboda) pa ga želijo uvesti tudi na državnozborskih, da bi lahko volivci v slovenski parlament volili ne le stranke, temveč tudi posameznega kandidata znotraj strank. 

Uvedba preferenčnega glasu je zapisana v koalicijski pogodbi vlade, predlog za referendum pa sta poleg Gibanja Svoboda podprli Levica in opozicijska NSi, medtem ko je bil SD vzdržan. SDS predlogu nasprotuje, saj menijo, da gre za "napad na podeželje". Bojijo se, da bodo volivci v velikih mestih glasovali za ljudi iz svojih mest, prebivalci manjših krajev in vasi pa bodo tako imeli manj možnosti, da postanejo poslanci v državnem zboru. 

Golob pričakoval štirikrat 'za'

Na vseh treh posvetovalnih referendumih, na katerih so volivci odgovarjali na štiri vprašanja, bo rezultat v prid podpornikom, je bil sicer še preden so bili znani rezultati, prepričan predsednik Gibanja Svobode in premier Robert Golob. Glasovanja o preferenčnem glasu sicer neposredno ni komentiral.

Mesec spomnil na številne poskuse, da bi uvedli preferenčni glas

Tudi Luka Mesec (Levica) je pričakoval pritrdilno mnenje volivcev. Dodal je, da je bilo v desetih letih, odkar je v politiki, nešteto poskusov, da bi volivcem omogočili preferenčni glas na volitvah v DZ, a so vsi poskusi spodleteli, saj je za sprejem potrebna dvotretjinska večina. Če je večina na referendumu preferenčni glas podprla, kot kažejo prvi rezultati referenduma, "mislim, da poslanci nimajo izgovora, zakaj tega v tem mandatu ne bi storili," je povedal.

SDS: Ukinitev volilnih okrajev pomeni siromašenje podeželja

Poslanec SDS Andrej Kosi je ocenil, da je bilo premalo časa za razpravo o preferenčnem glasu na volitvah v DZ, za uvedbo katerega bo sicer kljub volji ljudi na posvetovalnem referendumu v DZ potrebna dvotretjinska večina. Referendumsko vprašanje je bilo po njegovem prepričanju tudi zavajajoče, saj se za njim skriva ukinitev volilnih okrajev, kar pomeni "vojno proti podeželju".

Kot še pravi Kosi, glede volilnih okrajev še ni nič dorečeno, saj Gibanje Svoboda govori o sistemu osmih volilnih enot, preostali koalicijski stranki pa si želita širitve. Da zakon sploh še ni pripravljen, je opozorila tudi vodja poslancev SDS Jelka Godec.

NSi: Lahkomiselno in neresno

Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je izrazil prepričanje, da je bilo lahkomiselno in "pravzaprav neresno", da je vlada volivcem postavila vprašanje o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ, "ko nimamo še niti volilnega zakona in ne vemo, na kakšen način bi si koalicija to predstavljala". V NSi načeloma podpirajo večji vpliv volivcev na izbiro tistih, ki bodo izvoljeni. Ocenil je, da vlada na tej točki mandata nima dveh tretjin za sprejem kakršnegakoli zakona ali spremembe ustave.