Prvi rezultati Šutarjevega zakona: Manj kršitev, več varnosti

Branko Lobnikar je napovedal, da se bo vlada v kratkem seznanila s prvimi ukrepi, vezanimi na izvajanje zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. Šutarjevega zakona.

Med drugim je navedel, da je inšpektorat RS za šolstvo od uveljavitve zakona konec novembra lani prejel približno 45 predlogov šol zaradi neobiskovanja pouka ter v vseh primerih skladno z zakonom obvestil pristojne centre za socialno delo. Pripravil je tudi okrožnico s postopkovnikom, da so postopki hitri in med seboj primerljivi.

Zakon je prekvalificiral bagatelna kazniva dejanja v prekrške in določil, da so tatvine in poškodovanje tuje stvari do 500 evrov opredeljene kot prekršek, pri čemer je bila policija določena kot stvarno pristojni prekrškovni organ. Če so se bagatelna kazniva dejanja v preteklosti v veliki večini končala kot neobravnavana oz. storilci zanje niso odgovarjali, so ta kazniva ravnanja po uveljavitvi zakona hitro obravnavana, je poudaril Lobnikar. Od uveljavitve zakona do poročanja konec letošnjega januarja je policija po njegovih navedbah evidentirala in izvedla postopke v primeru 1231 tovrstnih prekrškov.

Kot je poudaril Lobnikar, cilj ni več represije, temveč več učinkovitosti in doslednosti, da se kršitve obravnavajo hitro, zakonito in enotno, brez pravnih sivin in za vse prebivalce enako. Glede na poročila, ki jih imajo, se kažejo pozitivni učinki, manj je kršitev javnega reda in miru ter večja stopnja občutka varnosti v okoljih, kjer so poostreni policijski ukrepi. Za oceno dolgoročnih učinkov, na primer glede obiskovanja pouka, pa je še prezgodaj.

Napovedal je tudi nekatere prihodnje aktivnosti strokovnega sveta. Strokovni svet se bo v nadaljevanju intenzivno ukvarjal z vprašanjem, kako pri določitvi varnostno tveganih območij v proces odločanja vključiti tudi lokalno skupnost, ne le državno upravo.

Prav tako bodo pregledali, katere določbe iz obstoječega zakona je smiselno prenesti v področno zakonodajo in katere vsebine naj ostanejo v tem zakonu kot krovne vsebine s področja zagotavljanja javne varnosti.

Izhajajoč iz teh analiz, bodo pripravili predloge, kako obstoječi zakon nadgraditi in postopno tudi preoblikovati v bolj enotno ureditev javne varnosti. V tem okviru bodo obravnavali tudi predlog, da se zakon nomotehnično in vsebinsko preoblikuje v zakon o javni varnosti kot krovni zakon za področje javne varnosti.

Furs in policija sicer izvajata skupne aktivnosti, kjer preverjajo tudi neplačevanje obveznosti. Od konca oktobra do konca januarja so na območju jugovzhodne Slovenije zarubili 47 vozil, katerih skupna ocenjena vrednost je nekaj manj kot 59.000 evrov. Kot je dejal Lobnikar, je pri tem zgolj osem kršiteljev na samem kraju poravnalo za nekaj več kot 14.000 evrov in do rubeža ni prišlo. Za februar pa je načrtovanih naslednjih 11 skupnih aktivnosti Fursa in policije.

Spomnil je tudi, da je policija pripravila varnostni oceni za dve območji, eno na območju Ljubljane centra, drugo na območju naselja Brezje v občini Novo mesto. Na podlagi določil, ki vzpostavljajo natančne pogoje za izvedbo varnostnih akcij, je policija izvajala eno varnostno akcijo na območju Policijske uprave Novo mesto, izvedli so kontrolo 101 vozila in 115 oseb, izdali 18 plačilnih nalogov, osem opozoril ter opravili 18 razgovorov s prebivalci na varnostno tveganem območju.

Državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v kabinetu premierja Jure Leben pa se je dotaknil pilotnega projekta legalizacije romskih naselij. S pristojnimi resorji so pregledali obstoječe aktivnosti v občinah. V naslednjih dneh se odpravlja na teren v prvo občino. Ob tem pa je izrazil veselje, da se je v "zadnjem času tudi Mestna občina Novo mesto odločila, da bo sodelovala pri legalizaciji in urejanju njihovega naselja".