Vrata šol se odpirajo, zapirati se morajo zadnja: prave žrtve epidemije so mladi

V učilnice se vrača 193.116 osnovnošolcev, med njimi pa bo v šolske klopi prvič sedlo 21.123 prvošolcev, v srednje šole pa bo odšlo 76.000 dijakov. Pedagogi, še posebej na šolah, ki temeljijo na praktičnem pouku, z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj epidemije covida-19. Slednja je namreč že v minulih dveh šolskih letih močno otežila izvajanje praktičnega usposabljanja. In posledice so vidne, opozarjajo. 

Letošnje šolsko leto se za generacijo slovenskih šolarjev začenja v bistveno slabših epidemioloških razmerah kot lani, saj se število okužb z novim koronavirusom iz dneva v dan povečuje. Učenci tretje triade in dijaki bodo morali nositi maske, tedensko samotestiranje pa bo zanje prostovoljno. V šolah veljajo higienski ukrepi, kot so nošenje mask, prezračevanje prostorov in razkuževanje rok.

Cilj pristojnih in šolnikov čim dlje odprte šole

Cilj pristojnih in šolnikov za to šolsko leto je, da bi bile šole čim dlje odprte, saj se je v preteklih dveh letih izkazalo, da pouk na daljavo ne more v celoti nadomestiti pouka v šoli. Predsednica sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije Mojca Juriševič je v pogovoru za STA opozorila, da sta vrtec in šola nujna za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Zato je pomembno, da tudi v primeru razraščanja epidemije ostaneta čim dlje odprta oz. da svoje dejavnosti v izjemnih situacijah čim bolje prilagodita njihovim razvojnim in učnim potrebam.

Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže, da se je duševno zdravje otrok med epidemijo močno poslabšalo. Še posebej je to prišlo do izraza v tretjem valu epidemije, po vrnitvi mladih v šole, kjer se je povpraševanje po pomoči povečalo. 

Strokovnjaki, raziskave in tudi mladinske oz. nevladne organizacije ugotavljajo, da imamo v Sloveniji vse več mladih s težavami v duševnem zdravju, hkrati pa je njihov dostop do virov pomoči močno otežen.

Pedopsihiatri se bojijo ponovnega porasta duševnih motenj

Pedopsihiatrinja Hojka Gregorič Kumperščak ob začetku šolskega leta in ob novem valu epidemije opozarja, da lahko spet pričakujemo povečevanje stisk otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja. Vsi živimo v negotovosti, kar se odraža tudi pri otrocih. Starši naj poskrbijo tudi za svoje duševno zdravje, dodaja.

Pedopsihiatri so novembra lani začeli opažati strm porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Število ambulantnih obravnav se je vsak mesec povečevalo za okoli 10 ali 15 odstotkov, vrh so dosegli maja letos, ko so imeli v primerjavi z obdobjem pred epidemijo 200- ali 300-odstoten porast pritoka bolnikov v ambulantno in bolnišnično obravnavo, je v pogovoru za STA pojasnila Gregorič Kumperščakova, pedopsihiatrinja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor in tudi predsednica združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo.

"Opozarjali smo, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami. Ta pritisk je začel malo upadati julija, z avgustom pa smo že na ravni oktobra oz. novembra 2020. Če primerjamo s stanjem pred covidom-19, so številke še vedno visoke, niso pa tako visoke, kot so bile maja letos," je dejala.

V času epidemije covida-19 so med otroki in mladostniki beležili največji porast samopoškodovanja, samomorilnega vedenja in izrazit porast motenj hranjena, predvsem anoreksije. Število primerov anoreksije je poraslo pri dekletih, predvsem pa pri dečkih.

Do takega stanja jih pripelje želja, da bi v tem kaotičnem času obdržali nadzor vsaj nad svojim telesom in zunanjim videzom. "Splet in družbeni pritisk je tudi za fante zelo velik, zato se poslužujejo različnih aplikacij, ki jih vodijo v diete, v oblikovanje telesa, a jim vse skupaj uide izpod nadzora," je povedala in dodala: "Mladim je bilo v času epidemije odvzeto druženje, prostočasne aktivnosti in vsak se je znašel po svoje. Eni so našli zadovoljstvo in prosti čas izkoristili za telovadbo in stradanje."

Po drugi strani pa meritve športnovzgojnega kartona ljubljanske fakultete za šport kažejo, da so številni telovadbi opustili. Posledice za telesni razvoj ter gibalne sposobnosti mladostnikov so skrb zbujajoče, saj je delež predebelih šolarjev narasel za okoli 30 odstotkov, vsak deseti pa je zasvojen z digitalnimi napravami.

Pedopsihiatrinjo ob bližanju novega šolskega leta skrbi, da lahko znova pričakujemo stanje kot maja. "Vpliv epidemija na mladostnike, družine, na šolanje in na normalen potek življenja je zelo škodljiv. Vsi živimo v neki negotovosti, to se tudi odraža na otrocih in mladostnikih," je opozorila.

Če bi se kot družba zadostno precepili, bi pokazali solidarnost s skupino, ki je bila očitno najbolj oškodovana, najbolj prezrta v času epidemije, trdi Gregorič Kumperščakova.

Kako lahko pomagajo starši?  

Na šolske psihologe in na sploh na svetovalne službe vrtcev in šol se velikokrat obračajo tudi starši, da se pozanimajo o določenih vedenjih svojih otrok. Psihologinja Mojca Juriševič za STA poudarja, da lahko starši največ naredijo za duševno zdravje svojega otroka tako, da gradijo dobre odnose v družini. Otrok naj se počuti ljubljenega, razumljenega, sprejetega v družinsko skupnost. Pomembne so tudi vsakodnevne rutine, upoštevanje družinskih pravil, postavljanje mej ter doslednost pri njihovem upoštevanju, je naštela.

"Z otrokom naj se starši pogovarjajo, mu prisluhnejo. Na začetku šolskega leta naj se mu posebej posvetijo, saj gre za nov pomemben korak v življenje," pravi psihologinja, ki spominja tudi, da so starši otroku vzgled. "Za sprejemanje spremenjenih življenjskih okoliščin in spoprijemanje z vsakdanjikom je zelo pomembna pozitivna oziroma konstruktivna naravnanost starša, saj jo ta prenaša na svojega otroka," je še dodala redna profesorica za pedagoško psihologijo na oddelku za temeljni pedagoški študij pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Vrzeli tudi v znanju, jim bo letos uspelo te zapolniti? 

Epidemija covid-19 je v znanju šolarjev zagotovo pustila nekaj vrzeli, ki jih bodo v tem šolskem letu poskušali odpraviti, še poseben izziv je epidemija predstavljala za tiste, ki potrebujejo praktično znanje.  Tatjana Koritnik, organizatorka praktičnega pouka na Zdravstveni šoli Ljubljana je za STA opisala težave, s katerimi so se soočali v minulih dveh šolskih letih, ko so se šole vmes zapirale. "Praktični pouk se je za učence zelo spremenil, med drugim tudi način izvedbe. Delo je bilo zelo oteženo," je pojasnila. Dodala je, da je bilo to v primeru strokovne prakse, ki jo morajo dijaki smeri zdravstvene nege, seveda opraviti v zdravstveni ustanovi, še posebej vidno. Posledice mesecev dela na daljavo in pomanjkanja praktičnega znanja so se namreč pokazale, ko so se dijaki prvič srečali z bolniki, je povedala.

Ob tem je poudarila, da je kljub temu pri dijakih opazila pozitivne trende. Izpostavila je predvsem njihov trud in altruistično naravnanost ter zmožnost prilagajanja neprijetnim okoliščinam, kot je tudi omenjena odsotnost predhodnega stika z bolniki. "Dijake moram res pohvaliti, saj so se kljub težkim pogojem zelo potrudili. Bolnikom so bili res pripravljeni pomagati," je pojasnila.

Dodala je, da je veliko dijakov pri delodajalcih ostalo tudi po koncu praktičnega usposabljanja, kar po njenih besedah še nadalje dokazuje, da so se razmeram dobro prilagodili in se izkazali. Vseeno pa je poudarila, da to ne izključuje dejstva, koliko so zaradi okrnjene izvedbe pouka tudi izgubili.

Sonja Pavlič, koordinatorica praktičnega pouka na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko je opozorila, da je bilo kljub omogočeni strokovni praksi problematično predhodno znanje, s katerim bi morali dijaki priti na prakso. Tega niso ustrezno osvojili, saj bi ga morali pridobiti v delavnici v šoli, ki pa je bila zaprta. Poudarila je, da delo v delavnici v običajnih razmerah poteka dva dni v tednu. Dodala pa je, da so se učitelji vseeno zelo trudili in zanje snemali videoposnetke, na katerih so demonstrirali delo, ki bi ga v normalnih razmerah izvajali v šolski delavnici.

Po njenih besedah bodo v novem šolskem letu posledice najhujše za zaključne letnike 3-letnega programa, saj že od marca 2020 delajo v stalno spreminjajočih se razmerah. "Takšno menjavanje je za dijake stresno, za šolski sistem pa grozljivka," je zaskrbljena Pavličeva.

Takšne razmere pa so po njegovih besedah zelo obremenjujoče tudi za same profesorje, ki so se tudi sami borili s številnimi težavami dela od doma, še posebej, če imajo doma družinske člane, ki so tudi hkrati delali ali se učili od doma. Okrnjena izvedba pouka in njene posledice tako niso vplivale le na učence, temveč so prešle v vse pore šolskega sistema.

Dijaki obžalujejo izgubljene spomine

Epidemija covida-19 bo zaznamovala že tretje šolsko leto, za aktualno generacijo dijakov torej glavnino srednješolskega obdobja. Njihova izkušnja šolanja bo drugačna, mnogi so ostali brez maturantskega plesa ...  Čas srednješolskega izobraževanja je za mlade tudi pomembno obdobje odraščanja in sprememb. 

Oskar Škulj z Dijaške organizacije Slovenije je za STA poudaril, da je bil prehod iz osnovne v srednjo šolo v zadnjih dveh letih še posebej težak tudi zaradi omejevanja stikov. "Velikokrat je ljudem lažje, če ob prehodu spoznajo nove ljudi, zdaj pa si nove ljudi težje spoznal," je pojasnil.

Srednja šola je vedno ponudila tudi nekaj "prelomnih dogodkov", na katere spomini so ljudem ostali celo življenje. To so že valeta kot simbolični konec osnovne šole, in vpis na srednjo šolo, v srednji šoli pa matura, maturantski ples in izlet ter vpis na fakulteto. Tudi ti dogodki pa so se v preteklih dveh šolskih letih spremenili, izpostavlja socialna pedagoginja Darja Barborič Vesel. 

Tudi Škulj je pojasnil, da so otroci in mladostniki, ki obiskujejo šolo, družbena skupina, ki se ji je življenje med epidemijo najbolj drastično spremenilo. Dolgo zaprtje šol je po njegovem mnenju namreč privedlo do velikega nezadovoljstva med dijaki. 

Po mnenju Barborič Veselove pa na mlade dodatno negativno vpliva ravno neprestano opozarjanje na to, kako bi bilo, če bi bilo, saj v večini primerov ne vedo, s čim naj svojo izkušnjo primerjajo. "Ne bi rekla, da jih obremenjuje aktualna izkušnja. Mislim, da jih obremenjuje naš emocionalni odziv nanjo," dodaja.

Ob tem pojasnjuje, da emocionalni odziv starši in na splošno odrasli doživljajo zato, ker epidemija premešča "utirjene sisteme funkcioniranja", česar otroci še nimajo. Ker denimo še nimajo izkušnje prehoda iz osnovne v srednjo šolo, je ne morejo z ničemer primerjati. "To je za njih težji del – kako prenesti okolico. Ker jim s histerijo, za katero stoji skrb, ne pomagamo," problematizira Barborič Veselova.

"Oni so v procesu pridobivanja svoje izkušnje. In prej, ko smo se z njimi manj ukvarjali, niso imeli problema. Pridobili so svojo izkušnjo na svoj način. Zdaj pa ob spremenjenih okoliščinah, ki so zoprne in težavne, jim mi v dobri veri, da imamo do njih empatijo, nismo koristni, ampak jih dodatno obremenjujemo pri pridobivanju njihove lastne izkušnje," je povedala.