V Koordinaciji zdravniških organizacij so pripravili standarde in normative, ki jih po besedah predsednika zdravniškega sindikata Fides Konrada Kuštrina potrebujejo tako bolniki kot zdravniki za njihovo varno delo in organizatorji dela.
Kot priporočilo za organiziranje ambulantnega dela tako v modri knjigi povprečni čas za prvi pregled pri družinskem zdravniku za akutno bolezen določajo na 12 minut, vnovični pregled pa na devet minut. Pri kroničnih boleznih je za prvi pregled priporočenih 15 minut, za drugega pa 12. Za telefonski posvet je predvidenih pet minut, za predpis recepta pa štiri. Za sistematičen pregled otrok in mladostnikov standardi predvidevajo 20 minut, povprečni minimum za strokovno opravljen ginekološki pregled pa je 15 minut.
Po prepričanju predsednika Slovenskega zdravniškega društva Pavla Poredoša normativi omogočajo zdravniku, da karseda optimalno in kakovostno izpelje neko storitev. Dosedanji časovni normativi se namreč po njegovih navedbah niso ozirali na dejansko potrebo po času, s čimer se zagotavlja tudi kakovost, ampak so delo le preprosto razdelili glede na število zdravnikov.
V koordinaciji so zanikali, da bi zaradi uvedbe normativov kak bolnik ostal pred vrati ordinacije. Kot poudarja predsednica Zdravniške zbornice Slovenija Gordana Živčec Kalan, lahko z normativi zagotovijo celostno obravnavo bolnika, zaradi česar bodo bolniki tudi manjkrat prišli v ambulanto. Tako po njenem prepričanju ni pričakovati podaljševanja čakalnih dob, ampak večje zadovoljstvo bolnikov. Poudarja, da zadovoljstvo bolnikov vedno temelji tudi na tem, kako so obravnavani pri svojih zdravnikih, kar je povezano tudi s časom, ki ga ima zdravnik zanje na voljo.
Na osnovi standardov se bodo po Kuštrinovih besedah začele kazati tudi dejanske potrebe po zdravnikih. "Pričakoval bi, da bodo delodajalci to knjigo prijeli z obema rokama in takoj začeli preračunavati in nato argumentirano javljati potrebe po zdravnikih," je dejal. Pravi, da so z izidom modre knjige dosegli polovico poti, druga polovica pa pomeni uporabo v praksi.
Izdelavo standardov in normativov so namreč aprila 2008 terjali od vlade kot enega od pogojev za takratno prekinitev napovedane stavke. Nastali normativi pa so ob nastopu nove vlade končali v predalu ministra za zdravje, predstavniki koordinacije pojasnjujejo v uvodu Modre knjige standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov. Sedaj pa je, kot je dejala Živčec Kalanova, slovensko zdravništvo prevzelo iniciativo, kjer je ministrstvo popustilo.
Na vprašanje, ali pričakujejo, da bo vlada dokumentu dala zeleno luč, Živčec Kalanova odgovarja, da gotovo, Kuštrin o tem ne dvomi, Poredoš pa je dejal, da bodo delali na tem. "Čim prej se bo politika s tem sprijaznila, tem bolje je zanjo," je dejal Kuštrin. So pa v uvodu modre knjige zapisali, da normativi verjetno ne bodo nikoli deležni političnega soglasja, zlasti pa ne blagoslova plačnika. "Sprejeti pač bodo, če jih bomo sprejeli zdravniki sami kot nosilci zdravstvene dejavnosti, ki smo neposredno kazensko, strokovno, etično in odškodninsko odgovorni za vsakega bolnika," so poudarili.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.