Predstavniki sindikatov in delodajalcev so se na današnjem začetku pogajanj o usklajevanju plač v tem in prihodnjem letu strinjali, da bodo politiko plač urejali dvostransko, da bodo za to sklenili posebno kolektivno pogodbo ter da bi proces pogajanj zaključili do konca aprila. Na sestanku so se dogovorili za ustanovitev posebne skupine, ki bo do 11. aprila, ko se bodo začela resna pogajanja, pripravila predlog kolektivne pogodbe o politiki plač, sta potrdili obe strani.
Predsednik konfederacije Pergam Dušan Rebolj je povedal, da sta obe strani danes ocenili, da je plačna politika temelj in osnova za sprejem davčne reforme. "Tudi zato - ne glede na to, kakšna bo - potrebujemo spremembe in jasno opredeljeno plačno politiko," je dejal Rebolj. Sindikati si bodo prizadevali tudi za to, da bo kolektivna pogodba panožnim dopuščala drugačno, bolj stimulativno ureditev.
Sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič je izrazil pričakovanje, da bodo v tej kolektivni pogodbi uredili rast plač in stroške dela ter da bodo v plačni politiki zagovarjali decentralizacijo. "Rast plač bo vezana na inflacijo, v kolikšni meri, pa se bomo dogovorili s samimi pogajanji," je povedal.
Vsaka stran bo v posebno strokovno skupino imenovala svoje predstavnike, skupina pa se bo sestala čez en teden. Sindikati so po Reboljevih besedah pripravili okvir kriterijev za določitev plačne politike (inflacija, produktivnost, položaj zaposlenih z vidika reform), v katerem pa bi bila zajeta posebna klavzula o ponovnih pogajanjih oziroma o ponovni opredelitvi plačne politike takoj po sprejemu davčne reforme.
Vabilu na sestanek o predlogu kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač v zasebnem sektorju so se danes odzvali tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Kot so sporočili, dosedanji dogovor o politiki plač za delodajalce ni sprejemljiv, saj je sistem uskladitvenih dodatkov porušil plačna razmerja in bistveno povečal maso plač.
"GZS meni, da je dvostranski dialog primeren za oblikovanje politike plač za zasebni sektor in je že pripravila izhodišča za oblikovanje skupne plačne politike, ki bo zajemala minimalne standarde glede plač, regresa, povračila stroškov prevoza na delo in prehrane ter višino minimalne plače," so zapisali v GZS. Po njihovem mnenju je pomembno tudi, da rešitev ne ovira nadaljnjih pogajanj za sklenitev splošne kolektivne pogodbe.
Predstavniki zaposlenih in delodajalcev se tokrat tako prvič pogajajo brez vladnih predstavnikov, kar je za zasebni sektor sicer običajno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.